Jedro

Pritožnica želi odpraviti dejstvo davčne izterjave, ker vpliva na njen položaj v postopkih javnega naročanja. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje temu ni namenjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 26. 2. 2019. 2. Pritožnica je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep z dne 13. 3. 2019 spremeni, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 26. 2. 2019 ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je vsebinsko obravnavalo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navedlo je, da se je glede sodnih sodnih taks v praksi izoblikovalo stališče, da se pri odločanju po določbah Zakona o sodnih taksah - ZST-1 glede plačila sodnih taks smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku – ZPP in ne Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (primeroma se je sklicevalo na sklep VSL, Cst 242/2015 z dne 6. 5. 2015). Predlog je zavrnilo, ker je ugotovilo, da se nanaša izključno na vprašanje zamude roka za plačilo sodne takse glede dejanja, glede katerega plačilo sodne takse ni določeno kot procesna predpostavka za začetek postopka. Upnica je namreč zamudila rok za plačilo sodne takse za predlog za začetek postopka prisilne poravnave. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje povzelo postopek izterjave sodne takse po plačilnem nalogu z dne 9. 8. 2018 (p. d. 5).

5. Višje sodišče najprej ugotavlja, da je T. 3. 7. 2018 predlagala začetek postopka prisilne poravnave nad M. Sodišče prve stopnje je 9. 8. 2018 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, 7. 11. 2018 pa še sklep o zavrženju upničinega predloga. Zoper ta sklep se upnica ni pritožila. Odločitev je pravnomočna (gl. razloge v sedmem odstavku obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje).

6. Pritožnica (upnica) je v predlogu za vrnitev v prejšnje zatrjevala, da ji plačilni nalog ni bil pravilno vročen in je v okviru predloga za vrnitev v prejšnje stanje zahtevala ukrepe, da se davčna izterjava po plačilnem nalogu z dne 9. 8. 2018 ustavi. Sodno takso je plačala 12. 2. 2019, kar zatrjuje, da je v odprtem roku, glede na to, kdaj je prejela poziv za plačilo sodne takse. V okviru vrnitve v prejšnje stanje zahteva, da sodišče (očitno s sklepom): ugotovi, da dolg iz naslova poziva sodišča z dne 9. 8. 2018 dalje (tj. plačilni nalog) v višini 164,00 EUR ni obstajal; ugotovi, da predlagateljica tega postopka ni bila v zamudi s plačilom slednjega, saj dolg ni niti zapadel v plačilo, hkrati pa ta dolg tudi danes ne obstaja; razveljavi vse odločitve in odločbe sodišča v smeri izterjave neobstoječega dolga predlagateljice, predvsem tisto, ko je FURS-u predlagalo izterjavo zneska po plačilnem nalogu; zahteva, da sodišče neposredno in nemudoma obvesti pristojni FURS, da skladno z dejanskim stanjem uskladi pravilnost in popolnost davčnih evidenc za celotno obdobje od 19. 8. 2018 dalje do vložitve predloga, saj v njih ne sme in ne more biti neobstoječe denarne obveznosti pritožnice iz naslova sodne takse v tem postopku v višini 164,00 EUR.

7. Pritožnica torej želi odpraviti dejstvo davčne izterjave, ker vpliva na njen položaj v postopkih javnega naročanja. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje temu ni namenjen. Vrnitev v prejšnje stanje je namenjena opravi zamujenega procesnega dejanja, pritožnica pa se zoper zavrženje njenega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne pritožuje. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Višje sodišče se je izrecno opredelilo le do tistih pritožbenih navedb in do tistega procesnega dejanskega stanja, ki je bilo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).