Jedro

Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovno odločanje oziroma podredno spremembo z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, ter naložitev tožnikovih stroškov, nastalih v zvezi z začasno odredbo, toženki. Priglaša tudi pritožbene stroške. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na to, da tožnik očitka postopkovnih kršitev niti ni obrazložil, velja na tako nekonkretizirano trditev odgovoriti le, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. in 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

V zvezi s pritožbeno izpostavljenimi prvostopnimi zaključki o neizpolnjenosti predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve velja sprva pojasniti, da po drugem odstavku 270. člena ZIZ verjeten izkaz nevarnosti, da bo dolžnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove denarne terjatve. S strani upnika zatrjevana dejstva je prvo sodišče materialno pravno pravilno presodilo, saj ne predstavljajo tiste nevarnosti, katera bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč kakšnega delovanja toženke niti ni zatrjeval. Pritožba tako sicer pravilno izpostavlja, da okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, lahko res predstavljajo objektivno nevarnost za uspešnost bodoče izvršbe, vendar pa samo obstoj le-te za izdajo predlagane začasne odredbe ne zadostuje.

Neznatna škoda iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Upnik mora tako navesti in verjetno izkazati take okoliščine, ki opravičujejo sklepanje, da bo dolžniku nastala le neznatna škoda. Kakšnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali bi omejitev razpolaganja s predmetno nepremičnino škodovala toženki, tožnik v predlogu niti ni navedel. Zatrjevano dejstvo, da se je toženka že s posojilno pogodbo zavezala zavarovati vtoževano denarno terjatev s hipoteko na predmetni nepremičnini, pa samo po sebi tudi ne opravičuje sklepanja, da bo toženka zaradi predlagane prepovedi odtujitve in obremenitve pretrpela le neznatno škodo, kot to trdi pritožba. Tako se izkaže, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da nevarnost kot ena od predpostavk za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena. Ker je že neobstoj ene od predpostavk razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, se pritožbene trditve, ki so usmerjene v izpodbijanje pravilnosti prvostopne odločitve glede nadaljnje predpostavke, da tudi verjetnost terjatve ni izkazana, izkažejo za nebistvene.

Kakšen od pritožbenih razlogov tako ni podan. Prav tako ni podan kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo velja pojasniti, da jih tožnik trpi zato, ker s pritožbo ni uspel, toženka pa zato, ker s svojim odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi te zadeve, ter zato ti stroški za pravdo niso bili potrebni (I. odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 154. člena ZPP in 155. člen ZPP).