Jedro

Ustavitve izvršbe pa ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršba se ustavi zaradi pravnih ali dejanskih ovir, ki jo onemogočajo. Izvršilni postopek pa se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj (Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, str. 245).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kamniku je dne 30.10.2001 izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog upnika z dne 4.9.2001 za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom. V obrazložitvi se je sklicevalo na sklep pod isto opr.št. z dne 16.8.2001, s katerim je izvršilni postopek na podlagi 2. odst. 147. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Pojasnilo je, da je ta sklep že pravnomočen, saj upnik zoper njega ni vložil pritožbe. Zoper sklep se je pritožil upnik zaradi kršitve 34. člena ZIZ. Navaja, da 34. člen ZIZ določa, da lahko upnik do konca izvršilnega postopka predlaga poleg že dovoljenih sredstev izvršbo še z drugimi sredstvi. V tej zadevi izvršilni postopek še ni bil zaključen, ker sklep o ustavitvi izvršbe in razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj z dne 16.8.2001 ni postal pravnomočen. Upniku je bil vročen 3.9.2001, že 4.9.2001 pa je predlagal spremembo izvršilnega sredstva. Zato predlaga, da se izvršilni postopek nadaljuje v skladu s prejetim predlogom upnika. Pritožba je utemeljena. Sklep z dne 16.8.2001 je sodišče izdalo zato, ker ga je banka kot dolžnikov dolžnik obvestila, da v obdobju enega leta od prejema sklepa o izvršbi ni bilo evidentiranih prilivov na račun dolžnika. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se v tem primeru izvršba v skladu z 2. odstavkom 147. člena ZIZ ustavi. Višje sodišče se s pritožbenimi navedbami strinja. Določilo 2. odstavka 147. člena ZIZ določa, da sodišče izvršbo ustavi, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev. Ustavitve izvršbe pa ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršba se ustavi zaradi pravnih ali dejanskih ovir, ki jo onemogočajo. Izvršilni postopek pa se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj (Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, str. 245). Tako se izkaže, da je treba razlikovati med ustavitvijo izvršbe in koncem izvršilnega postopka. Dodati še velja, da je napačna razlaga sodišča prve stopnje, razvidna iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, po kateri naj bi sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.2.2000 poseglo v pravnomočni sklep o (dovolitvi) izvršbe. Takšnih pristojnosti sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 147. člena ZIZ ni imelo. Zato pa se sporni del izpodbijanega sklepa lahko nanaša le na izvršilna dejanja iz faze oprave (ne pa dovolitve) izvršbe. Glede na navedeno je podana uveljavljana postopkovna kršitev, na katero pritožnik utemeljeno opozarja. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čol. ZIZ). V novem postopku naj sodiče prve stopnje upošteva, kot je razvidno že iz dosedanje obrazložitve, da je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z drugim sredstvom podan pred zaključkom izvršilnega postopka in zato pravočasno (34. čl. ZIZ).