Jedro

Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 19. 12. 2002, zato je varstvo pri delodajalcu dne 31. 12. 2002 glede na določbo 80. člena ZTPDR uveljavljal pravočasno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 26. 11. 2002 (1. točka izreka) in razveljavilo sklep tožene stranke z dne 24. 1. 2003 v delu, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v osmih dneh tožnika sprejeti nazaj na delo polagalca podov, predložiti tožnikovo delovno knjižico zaradi vpisa delovne dobe tožnika pri toženi stranki za obdobje od 19. 12. 2002 do 25. 6. 2003, od 16. 12. 2003 do 17. 8. 2004 in od 6. 10. 2004 do ponovnega poziva tožeče stranke na delo pri toženi stranki (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v osmih dneh pod izvršbo plačati tožniku znesek 11.632,85 EUR (prej 2.787.697,02 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in njihove zapadlosti, in neto mesečne plače za obdobje od 1. 1. 2006 do reintegracije tožnika k toženi stranki, ki se izračunavajo od pripadajoče plače v višini veljavne minimalne plače RS, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajoče mesečne plače od vsakega 19. dne v mesecu za pripadajočo plačo preteklega meseca dalje, ostale prejemke iz delovnega razmerja med strankama postopka, do katerih je tožnik upravičen, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ki sledi dnevu zapadlosti pripadajočega posameznega prejemka tožeče stranke in prispevka za socialno varnost ter akontacijo dohodnine od tožniku pripadajočih v izreku navedenih plač (4. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov postopka v znesku 1312,80 EUR (prej 314.600,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe (5. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika glede priglašenih, a ne prisojenih stroškov postopka, in mu priznalo iz naslova stroškov postopka znesek 121,18 EUR (prej 29.040,00 SIT). Je pa sodišče druge stopnje v celoti pa zavrnilo pritožbo tožne stranke in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker se je v celoti strinjalo z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka je ravnala povsem v skladu s takrat veljavno zakonodajo in sicer v skladu s 75. in 78. členom ZDR/90. Tožnik varstva pravic po sklepu o razporeditvi ni zahteval, kar pomeni, da je sklep postal pravnomočen in dokončen, istočasno pa je po tem sklepu nastopila posledica prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, o čemer je bil tožnik seznanjen. Tožnik je zahtevo za varstvo podal prepozno, zato jo je tožena stranka upravičeno kot prepozno zavrgla. Tožnik bi moral sodno varstvo uveljavljati zoper novega delodajalca. Sodna praksa (sodba VDS Pdp 582/2002) je že zavzela stališče, da v primeru, ko delavec ne ravna po dokončnem sklepu o prevzemu delavcev na delo k drugemu delodajalcu delavcu preneha delovno razmerje na podlagi 11. točke 100. člena ZDR/90. Tožena stranka pa bi morala le v primeru zavrnitve razporeditve k novemu delodajalcu izdati poseben sklep o prenehanju delovnega razmerja, po katerem bi delovno razmerje prenehalo v skladu s 10. točko 100. člena ZDR/90. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revizija je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka navajala formalno, ne da bi ga vsebinsko obrazložila. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je pri svoji presoji upoštevalo tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, izhaja, da je tožena stranka tožniku izdala sklep o razporeditvi delavca k novemu delodajalcu z dne 26. 11. 2002, ki je bil tožniku vročen 2. 12. 2002. Tožnik je dne 31. 12. 2002 pri toženi stranki vložil zahtevo za varstvo pravic v zvezi s sklepom o razporeditvi k novemu delodajalcu, istočasno pa je tudi zahteval, da se mu delovno razmerje pri toženi stranki nadaljuje. Tožena stranka je tožnikovo zahtevo za varstvo pravic z dne 31. 12. 2002 zavrgla kot prepozno s sklepom dne 24. 1. 2003, z obrazložitvijo, da je sklep o razporeditvi k drugemu delodajalcu postal pravnomočen dne 19. 12. 2002. Tožniku je tega dne (19. 12. 2002) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, kar izhaja tudi iz delovne knjižice tožnika.

9. V obravnavni zadevi je bistveno vprašanje zakonitost prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in s tem v zvezi pravilnost sklepa tožene stranke z dne 24. 1. 2003, s katero je tožena stranka zavrgla tožnikovo zahtevo za varstvo pravic z dne 31. 12. 2002 kot prepozno.

10. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nadaljnji - ZDR/90) je v 100. členu določil v katerih primerih delavcu preneha delovno razmerje. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 60/1989 - ZTPDR) je v 78. členu določil, da sklep o prenehanju delovnega razmerja in razlogi za tak sklep morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki s poukom o pravici do ugovora. ZTPDR je v 15. členu določil, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma pri delodajalcu pod pogoji in v primerih, določenih s splošnimi aktom.

11. Revizijskemu stališču tožene stranke, da je v skladu s sklepom o razporeditvi k drugemu delodajalcu, istočasno nastopilo tudi prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki, ni mogoče pritrditi. Tožena stranka ni izdala sklepa v skladu 78. členom ZTPDR, tožnik pa k novemu delodajalcu ni bil prevzet, oziroma kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, razporeditev ni bila realizirana. V zvezi s tem so neutemeljene revizijske navedbe, da bi tožnik moral sodno varstvo uveljavljati pri novem delodajalcu.

12. Zato je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da bi tožena stranka morala tožniku izdati pisni sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi prvega odstavka 100. člena ZDR/90 v povezavi s 78. členom ZTPDR skupaj s pravnim poukom, če je ocenila, da je tak razlog na strani tožnika obstajal. Ker tožena stranka prej navedenega sklepa po izteku roka za razporeditev k novemu delodajalcu ni izdala, se revizijsko sodišče strinja z zaključkom drugo in prvo stopnega sodišča, da je tožena stranka dne 24. 1. 2003 neupravičeno zavrgla zahtevo za varstvo pravic tožnika z dne 31. 12. 2002 kot prepozno. Tožnik ni vložil zahteve prepozno. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 19. 12. 2002, zato je varstvo glede na določbo 80. člena ZTPDR uveljavljal pravočasno in je bilo zavrženje te zahteve s strani tožene stranke nezakonito. Ker je sodišče razveljavilo ta sklep, je tudi pravilno ugotovilo, da je bil zaključek delovne knjižice in delovnega razmerja z dnem 9. 12. 2002 nezakonit, kar ima za posledico reintegracijo tožnika k toženi stranki in ugoditev ostalim tožbenim zahtevkom.

13. Sodišče je zaradi povedanega v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.