Jedro

Revizija ni dovoljena, ker vsak od navedenih sporov temelji na različni dejanski in pravni podlagi, ker nobeden od njiju ne sodi med izjeme iz tretjega odstavka 367. člena ZPP in ker ocena vrednosti spornega predmeta v nobenem od obravnavanih sporov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku iz prve tožbe, da pripada tožnici nujni delež v višini 1/4 nepremičnin, zato v tem delu razveljavilo izročilno pogodbo in tožencu naložilo izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Pretežno je ugodilo tudi tožbenemu zahtevku iste tožnice proti istemu tožencu iz pridružene pravde in razveljavilo tožničino dedno izjavo v delu, ki se nanaša na isto nepremičnino, ki jo je 3.10.1995 dala v zapuščinskem postopku D 197/94 pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, v ostalem delu pa je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev iste dedne izjave glede premičnega zapustničinega premoženja. Odločilo je še o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijanih sodb, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Uradni list RS, št. 36/2004-UPB2).

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT, vselej pa je dovoljena v primerih iz tretjega odstavka navedenega člena. Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, mora po drugem odstavku 180. člena ZPP tožnik že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če tožnik v tožbi zoper istega toženca uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Pravkar navedene zakonske določbe so tudi v tej pravdni zadevi pravna podlaga za odločanje o dovoljenosti revizije, saj novi ZPP vprašanja dovoljenosti revizije za prehodno obdobje ni posebej in drugače uredil. Spor zaradi ugotovitve nujnega deleža in izstavitve zemljiškoknjižne listine ter spor zaradi ugotovitve neveljavnosti dedne izjave sta premoženjskopravne narave. Sodita med spore iz drugega odstavka 367. člena ZPP. V prvi tožbi je tožnica vrednost spornega predmeta označila z zneskom 100.000 SIT, v pridruženi tožbi pa z zneskom 150.000 SIT. Toženec taki oceni vrednosti spornega predmeta v tožbi in v pridruženi tožbi ni ugovarjal. Ker vsak od navedenih sporov temelji na različni dejanski in pravni podlagi, ker nobeden od njiju ne sodi med izjeme iz tretjega odstavka 367. člena ZPP in ker ocena vrednosti spornega predmeta v nobenem od obravnavanih sporov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je moralo revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP toženčevo nedovoljeno revizijo zavreči, z njo pa tudi toženčeve priglašene revizijske stroške.