Jedro

Neizročitev seznama etažnih lastnikov, na katero se tožeča stranka sklicuje, ne pomeni spremembe pravne narave pogodb na način, da jih je namesto v imenu in za račun etažnih lastnikov upravnik sklenil v svojem imenu in za svoj račun.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo skupno 17.602,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska in datuma, razvidnih iz izreka (I. točka izreka), ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.345,13 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožeča stranka, predlagala spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tožeča stranka očita, da je sodna odločba neobrazložena zaradi nezadostno obrazložene zavrnitve dokaznih predlogov, vendar ne konkretizira pomena zavrnjenih dokaznih predlogov. Sodišče prve stopnje je v 6. točki pojasnilo, da izvajanje dodatnih dokazov ni potrebno; če tožeča stranka meni, da bi moralo sodišče dodatno obrazložiti zavrnitev dokaznih predlogov, bi morala njihov pomen konkretizirati; le pavšalna navedba, da manjka konkretnejše pojasnilo zavrnjenih dokazov, ne pomeni, da so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o odločilnih dejstvih.

Glede ugovora zastaranja

6. Tožeča stranka neutemeljeno očita, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (v okviru materialno procesnega vodstva) pozvati k dopolnitvi navedb glede tega, kdaj je tožena stranka delno plačala računa št. 127-15001659 in št. 127-15001813. Na pomanjkljivost v tem delu je z ugovorom zastaranja vseh terjatev, zapadlih v plačilo pred 11. 4. 2015, opozorila že tožena stranka, po ustaljenem stališču sodne prakse1 pa sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljivost strankinih navedb opozori že nasprotna stranka. Pripoznava dolga z delnim plačilom, katerega datuma pa tožeča stranka ni konkretizirala, čeprav bi to (glede na ugovor tožene stranke) morala, ker se sporna račun glasita na višji znesek od vtoževanega, v tem primeru ne pomeni podlage za pretrganje zastaranja.

Glede utemeljenosti tožbenega zahtevka na pogodbeni podlagi Poslovne stavbe na naslovih S. 50, 54, 56 in 58, Ž. 14, 16 in 18, T. 132 in Š. 11C v Ljubljani

7. Tožeča stranka vztraja pri naziranju, da je sporne pogodbe (opredeljene v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) tožena stranka sklenila v svojem imenu in za svoj račun, ker ni izpolnila pogojev iz 68. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1, na podlagi katerih bi lahko veljavno zastopala etažne lastnike, kot je navedeno v pogodbah. Neizročitev seznama etažnih lastnikov, na katero se tožeča stranka sklicuje, ne pomeni spremembe pravne narave pogodb na način, da jih je namesto v imenu in za račun etažnih lastnikov upravnik sklenil v svojem imenu in za svoj račun.2

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na pogodbah št. 250-894/1 za objekt na S. 54 v Ljubljani, št. 250-897/A za objekt na S. 56 v Ljubljani in št. 113/2017/Š. na industrijskem območju X kot naročnik/kupec navedena tožena stranka. Po izvedenem dokaznem postopku je sledilo ugovoru tožene stranke, da je prišlo do administrativne napake v zapisu pogodb, zaradi katere je namesto etažnih lastnikov kot naročnik/kupec navedena tožena stranka, čeprav je bila volja ob sklenitvi pogodb takšna, da tožena stranka zgolj zastopa etažne lastnike (kot je izrecno zapisano v številnih drugih predloženih pogodbah). Razloge, zaradi katerih je sledilo ugovorom tožene stranke, da je prišlo do napake v zapisu, je sodišče izčrpno pojasnilo (12.-14. točka obrazložitve) prav zaradi dejstva, da je na pogodbah napačno zapisana tožena stranka kot naročnik/kupec, zato ne drži, da tega dejstva ni upoštevalo. Pritožba z izjemo vztrajanja pri upoštevanju ugotovljenega zmotnega zapisa naročnika/kupca ne podaja drugih argumentov, ki bi vzbudili dvom v prepričljivost izčrpne obrazložitve sodišča prve stopnje, zato se višje sodišče nanjo v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

9. Ne drži, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje Z. Š. v zvezi z voljo tožeče stranke ob sklenitvi spornih pogodb. Omenjeno pričo je tožeča stranka predlagala v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2019, in sicer (le) v potrditev svoje navedbe, da je tožeča stranka poslala več pozivov toženi stranki oziroma njeni zaposleni M. K. ter opravila več telefonskih klicev, da bi od tožene stranke pridobila podatke o dolžnikih, tj. etažnih lastnikih, ki ne plačujejo stroškov po posameznih vtoževanih računih (str. 3 pripravljalne vloge). Ker je priča lahko zaslišana le o dejstvih, glede katerih je bila predlagana, Z. Š. o volji tožeče stranke (da bi naj bile sklenjene v imenu in za račun tožene stranke) pri sklenitvi spornih pogodb ne bi smela/mogla izpovedati.

Poslovno stanovanjski objekt B. 10. Tožeča stranka se tudi v tem delu zgolj neutemeljeno sklicuje na nepredložitev seznama etažnih lastnikov kot enega izmed pogojev za uspešno zastopanje po 68. členu SZ-1, ki pa ne vpliva na veljavnost sporne pogodbe št. 565-3161/A, sklenjene med etažnimi lastniki (ki jih je zastopala tožena stranka) in tožečo stranko.

Glede utemeljenosti tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi Poslovne stavbe na naslovih S. 50, 54, 56 in 58, Ž. 14, 16 in 18, T. 132 in Š. 11C v Ljubljani

11. Tožeča stranka priznava, da je od tožene stranke 7. 3. 2018 prejela elektronsko sporočilo, katerega priloga so podatki o neplačnikih in višina njihovega dolga. S temi pritožbenimi navedbami se za irelevantno izkaže njena predhodna pritožbena navedba, da je toženo stranko zaman pozivala (npr. z elektronskim sporočilom 6. 2. 2018) na predložitev seznama dolžnikov. Seznama dolžnikov v postopku tožena stranka ni priložila naknadno, temveč na prvem naroku, kar je skladno z ZPP. Glede vsebine potrebnih podatkov pa je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve pojasnilo podatke, ki jih je tožena stranka posredovala v omenjenem elektronskem sporočilu. Tožena stranka se sklicuje na identifikacijske podatke, ki jih določa 16.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, toda iz predloženega seznama dolžnikov izhaja, da je relevantne podatke (ime in priimek dolžnika fizične osebe oziroma ime družbe, davčna številka fizičnih oziroma pravnih oseb) tožena stranka priložila, zato za izvršbo ni bilo ovire po navedeni določbi ZIZ-a. Navedba, da podatki o neplačanih računih naj ne bi bili dovolj specificirani in naj ne bi vsebovali dokazil, ali je dolg posameznih etažnih lastnikov sploh resničen, pa je znova povsem pavšalna. Višje sodišče glede na predložene dokaze soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je v navedenem sporočilu tožena stranka posredovala dovolj podatkov, ki so tožeči stranki omogočali sprožitev ustreznih postopkov zoper neplačnike.

Poslovno stanovanjski objekt B. 12. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala svoje trditve, da sporne izjave z dne 12. 5. 2017 ni podpisala oseba, ki bi bila za to v konkretnem primeru pooblaščena. Pri tem je upoštevalo dejstvo, da se poleg podpisa na izjavi nahaja tudi žig tožeče stranke. Notranje razmerje med osebami, zaposlenimi pri tožeči stranki, ni predmet tega postopka. Poleg tega je navedba, da pri tožeči stranki za podpis listin ni pooblaščen nihče razen P. G. in D. Š., pritožbena novota, ki se po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP ne upošteva; tožeča stranka je v postopku (zadnji odstavek str. 4 pripravljalne vloge z dne 8. 5. 2019) podala le pavšalno navedbo, da izjave ni podpisal zakoniti zastopnik (ob tem, da se na izjavi nahaja tudi žig tožeče stranke, za dokazovanje svoje trditve ni predlagala nobenega dokaza). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ugovor ničnosti sporne izjave.

13. Sodišče je tudi zelo konkretno pojasnilo (19. točka obrazložitve), zakaj sledi toženi stranki v ugovoru, da, skladno z zavezo iz izjave z dne 12. 5. 2017, plačuje tožeči stranki po tem, ko prejme plačila s strani etažnih lastnikov. Pavšalna navedba, da tožena stranka ni dokazala, da naj ne bi prejela vseh plačil, ne vzbuja dvoma v pravilnost presoje sodišča. Glede utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini

14. Ob nedokazanem temelju zahtevka ugotavljanje utemeljenosti višine tožbenega zahtevka niti ni potrebno. Ker višje sodišče z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje glede temelja zahtevka soglaša, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na višino zahtevka, niti niso pravno odločilne, zato se do njih po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP višje sodišče ni dolžno konkretno opredeljevati. Ne glede na povedano pa se tožeča stranka znova neutemeljeno sklicuje na materialno procesno vodstvo. Na prvem naroku ji je sodišče dopustilo rok 30 dni, da s toženo stranko uskladi odprto stanje terjatev; na naslednjem naroku je ponovno zahtevala rok za uskladitev odprtega stanja terjatev in priznala, da znaša glavnica dolga še 6.149,09 EUR, hkrati pa v tožbenem zahtevku vztrajala pri celotnem vtoževanem znesku 17.602,60 EUR. Upoštevaje vse navedeno, kakor tudi možnost, da v odsotnosti specifikacije pokrivanja obveznosti s strani dolžnika, to možnost pridobi upnik (24. točka obrazložitve), ni utemeljeno prelaganje odgovornosti za nesklepčnost zahtevka na toženo stranko.

15. Ker se tožeča stranka zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka pritožuje le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, glede na siceršnje razloge višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

16. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške.

1 Sodbi Vrhovnega sodišča RS III Ips 35/2012 z dne 15. 4. 2014 in III Ips 34/2013 z dne 20. 1. 2015. 2 Prim. s sodbo naslovnega višjega sodišča I Cpg 538/2018 z dne 13. 12. 2018.