Jedro

Oseba, ki doslej ni bila stranka, lahko zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za pritožbo za katero od strank, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29. 9. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote Sevnica z dne 25. 8. 2004, s katerim je bil zavrnjen zahtevek A.A. (prizadete stranke) za vstop v upravni postopek in priznanje statusa stranskega udeleženca.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke. Navaja, da je odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka je pravilno odpravila sklep prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je bil zavrnjen zahtevek prizadete stranke za vstop v upravni postopek, saj je vstop v postopek možen samo med postopkom na prvi stopnji, po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, dokler je odprt rok za pritožbo za katero od strank, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka kot to izhaja iz drugega odstavka 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002). Tako je pravilno stališče tožene stranke, da je zahtevo za vstop v postopek, ki je bila vložena po izdaji odločbe na prvi stopnji, treba obravnavati kot pritožbo.

3. Revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje. Navaja, da je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je zahtevo prizadete stranke za vstop v postopek zavrnil, saj podatki v spisu kažejo, da so solastniki zemljišča fizične osebe vsak do določenega deleža, da pa je v zemljiški knjigi že vložen tudi predlog za spremembo lastniških razmerij, kar bo spremenilo celotno zadevo. Glede zahteve za povrnitev stroškov postopka revidentka na predlogu več ne vztraja in soglaša z odločitvijo sodišča. Navaja da je sodišče prekršilo določila vodenja postopka in tolmačenja drugega odstavka 142. člena ZUP, čeprav je lepo in jasno podalo razloge odločitve.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; po drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Vrhovno sodišče se z obrazložitvijo sodišča prve stopnje strinja. V prvem odstavku 142. člena ZUP je določeno, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka in izda o tem sklep. V drugemu odstavku je še določeno, da lahko oseba zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Navedeno pa pomeni, da lahko zahteva vstop v postopek med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe (kot v obravnavani zadevi) lahko zahteva vstop v postopek v bistvu le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za pritožbo za katero od strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. Besedna zveza „kadarkoli med postopkom“ torej pomeni med postopkom na prvi stopnji (glej tudi ZUP s komentarjem avtorjev Janez Breznik in ostali, GV Založba 2004, stran 467). Glede na navedeno je odločitev tožene stranke, da se odpravi sklep prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je bila zavrnjena zahteva prizadete stranke za vstop v postopek, ter se ta zahteva obravnava kot pritožba, pravilna in je sodišče prve stopnje tožbo revidentke utemeljeno zavrnilo.

9. Katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, revidentka ne navaja.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.