Jedro

Če z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določeni odvetnik ne opravlja v redu svoje dolžnosti, lahko prosilec zahteva spremembo odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1105/2003-12 z dne 18.7.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo, s katero je izpodbijal 2. odstavek izreka odločbe Predsednika Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani z dne 16.6.2003. Z navedeno odločbo je bilo njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu, št. U 984/2003, sproženem proti odločbi Predsednice Okrožnega sodišča v Kranju z dne 27.5.2003, ugodeno ter mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena v obliki in obsegu oprostitve plačila sodnih taks, pravnega svetovanja ter zastopanja pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek izreka), za izvajanje pravne pomoči pa določena odvetnica I.A. (2. odstavek izreka). Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da tožnik s tožbenimi navedbami, da ima s postavljeno odvetnico odnose zaupanja porušene v tolikšni meri, da bi bilo treba postaviti drugega odvetnika, smiselno uveljavlja pravico do izbire pooblaščenca, za kar v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju ZBPP) ni podlage. Ker ne gre za prostovoljno mandatno razmerje, stranka v določbah navedenega predpisa nima podlage za preklic pooblastila postavljenemu odvetniku. V upravnem sporu izpodbijana odločba, s katero je za izvajanje pravne pomoči določena odvetnica I.A., temelji na določbah ZBPP, zato se tožnik ne more z uspehom sklicevati niti na določbe 170. člena in 5. odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter na tej podlagi uveljavljati pravico do proste izbire pooblaščenca.

Tožnik v pritožbi, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS, navaja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, po katerem se v upravnem sporu, sproženem zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne uporabljajo določbe ZPP. O njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je glede na določbo 31. člena ZBPP odločalo nepristojno sodišče (upravno sodišče namesto Okrožno sodišče v Kranju). Zmotna je presoja, da s tožbo uveljavlja pravico do izbire pooblaščenca. Zmotno je tudi stališče, da v ZBPP ni pravne podlage za postavitev novega odvetnika, če so odnosi zaupanja s postavljenim odvetnikom porušeni in sodelovanje z njim ni mogoče. V zadevi U 984/2003, v kateri mu je že bila postavljena odvetnica I.A., sodišče ni rešilo predhodnega vprašanja po U 1105/2003, zato v imenovano odvetnico nima zaupanja. Navaja, da je sodnica upravnega sodišča D.M. že sodelovala pri odločanju v zadevi U 984/2003. Zato v obravnavani zadevi ne bi smela opravljati sodniške funkcije. Z odločitvijo prvostopnega sodišča je bilo poseženo v njegove z ustavo varovane pravice iz 2., 14., 22. 23., 25. in 35. člena. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijana sodba razveljavi, sodnici D.M. in Ž.M., po potrebi pa tudi drugi člani senata, izločijo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči se po določbi 1. odstavka 30. člena ZBPP razmerje med stranko in odvetnikom vzpostavi na podlagi odločbe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka kot pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko spremeni odločbo o določitvi odvetnika samo iz razlogov, navedenih v 3. oziroma 8. odstavku navedenega člena, torej bodisi na zahtevo določenega odvetnika, če ta meni, da iz opravičljivih razlogov ne more prevzeti zastopanja, bodisi na zahtevo upravičenca, če določeni odvetnik ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Ker dejstva, da postavljena odvetnica ne more prevzeti izvajanja s sporno odločbo odobrene pravne pomoči, tožnik niti ne zatrjuje, prav tako pa ne zatrjuje, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti, ki ji je naložena s sporno odločbo, ne opravlja v redu, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbo, pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi tožbe.

Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo v pritožbi uveljavljani ugovori.

Ker je bila tožniku brezplačna pravna pomoč odobrena po ZBPP in ne po posebnem zakonu (ZPP), se določbe ZBPP uporabljajo glede vseh vprašanj, torej tudi glede določitve oziroma glede razrešitve postavljenega odvetnika. Tožnik je brezplačno pravno pomoč uveljavljal v upravnem sporu. Zato je, glede na območje na katerem ima stalno prebivališče in vrsto spora (upravni spor), po določbi 3. alinee 1. odstavka 31. člena ZBPP za odločanje o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pristojen predsednik upravnega sodišča. Tožnik za svojo trditev, da ima s postavljeno odvetnico porušene odnose v tolikšni meri, da zaradi tega ne bi mogla v redu opravljati svoje dolžnosti, v postopku na prvi stopnji ni predložil nobenih dokazov. Iz sodnega spisa U 984/2003 izhaja, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena; drugi podatki pa tudi ne potrjujejo njegove trditve, da odločitev sodišča v omenjeni zadevi predstavlja predhodno vprašanje v tem upravnem sporu. Dejstvo, da je sodnica D.M. v zadevi U 984/2003 odločala na prvi stopnji, samo po sebi še ne predstavlja nobenega izmed izločitvenih razlogov iz 70. člena ZPP, ki se glede tega vprašanja (izločitve) po 16. členu ZUS uporablja primerno. Odločitev sodišča prve stopnje je zakonita in pravilna, zato tožnik ne more uspeti zgolj s pavšalnim zatrjevanjem kršitve ustavnih pravic.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.