Jedro

Glede na posebno zakonsko ureditev imata dokazno vrednost le analiza oz. super analiza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 246/2000-11 z dne 11.7.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 - ZUS) tožbi tožeče stranke ugodilo in odločbo tožene stranke z dne 27.12.1999 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote N.m. z dne 26.11.1998. Z njo je inšpektor prepovedal tožeči stranki dodajati kanabinoidne komponente v napitek iz hmelja in konoplje Mary Jane ter da deklaracija na tem napitku ne sme imeti napisa "Cannabis sativa L". V razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je bila prejšnja odločba tožene stranke s sodbo, opr. št. U 476/99 z dne 15.9.1999 odpravljena, ker ni omogočala kontrole zakonitosti niti tožena stranka ni presodila pritožbenih navedb.

Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka tudi v novem postopku kršila pravila postopka, določilo 1. odstavka 135. člena ZUP/86, saj tožeči stranki ni omogočila, da bi uveljavila in zavarovala svoje pravne koristi že v ugotovitvenem postopku. Z uporabo določb 1. odstavka 25. člena in 2. odstavka 24. člena Zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75 in 42/86 - ZZNŽ), po katerih lahko proizvajalec, ki ni zadovoljen z izdano analizo, zahteva od inšpekcijskega organa, ki je vzel vzorec za analizo, da pošlje vzorec v super analizo pristojni inštituciji. Če sta izida super analize in analize različna, velja izid super analize. Iz podatkov spisa izhaja, da so bili tožeči stranki izsledki analize odvzetih vzorcev, ki jo je dne 16.11.1998 opravil Center za kriminalistično-tehnične preiskave, poslani šele dne 16.3.1999, ko je že tekel pritožbeni postopek, vpogled v spise pa ji je bil omogočen 26.11.1998, torej istega dne, kot je bila izdana prvostopenjska odločba. V 25. členu ZZNŽ predpostavlja, da se analiza vzorca vroči proizvajalcu živila, saj z dnevom vročitve analize prične teči rok za vložitev zahteve za opravo super analize. Tožeči stranki ta možnost v postopku ni bila dana. Ta kršitev pravil postopka pa bi lahko vplivala na odločitev v predmetni zadevi, saj je tožeča stranka v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo oporekala izsledkom analize, svoje ugovore pa podkrepila z izvedeniškimi mnenji. Sodišče je toženo stranko opozorilo tudi na mnenje Inštituta za sodno medicino Univerze v L. z dne 19.4.1999, iz katerega izhaja, da analizirani vzorec esence, ki ga je inštitutu v preiskavo odstopil Center za kriminalistično-tehnične preiskave ne vsebuje psihoaktivne spojine THC, ki bi bila prisotna v koncentraciji, večji od 0,05 mg/l. Tožena stranka izsledkov te analize ni ocenila in jih ni primerjala z ugotovitvami analize, ki jo je opravil Center za kriminalistično-tehnične preiskave, niti ni zahtevala super analize. Tako po ugotovitvah sodišča tožena stranka ni v celoti upoštevala sodbe Upravnega sodišča RS z dne 15.9.1999. V novem postopku bo tožena stranka morala ponovno oceniti vse, v postopku že izvedene dokaze, pri čemer bo morala kritično oceniti mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, po potrebi pa bo morala zahtevati super analizo vzorca.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni imela možnosti zahtevati super analize, kot to določa 25. člen ZZNŽ ni pravilna, saj je iz upravnega spisa razvidno, da je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji dne 26.11.1998 vpogledala spis in takrat se je seznanila z analizo Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, vendar ni zahtevala, da se vzorec pošlje v super analizo. Ni utemeljena ugotovitev, da je bil toženi stranki omogočen vpogled v upravne spise šele 26.11.1998, saj so ji bile vročene kopije zapisnikov o inšpekcijskih pregledih že od samega začetka postopka. To je razvidno iz zapisnikov o opravljenih inšpekcijskih pregledih z dne 27.10.1998, 29.10.1998, 30.10.1998 in 3.11.1998, ki jih je tožeča stranka podpisala. Iz izsledkov analize, ki jo je opravil Inštitut za sodno medicino v L. z dne 19.4.1999 izhaja, da analizirani vzorec ne vsebuje spojine THC v koncentraciji večji od 0,05 mg/l. Ta rezultat torej nedvomno ne izključuje vsebnosti psihotropnih snovi, ki so bile dokazane v postopku na prvi stopnji. Po mnenju tožene stranke so bili v postopku izvedeni in ocenjeni vsi dokazi, s katerimi je bilo dejansko stanje v celoti in popolno ugotovljeno.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka poudarja, da ji analiza ni bila vročena prej kot 16.3.1999 in še to na izrecno zahtevo pooblaščenca. Sklicevanje tožene stranke na analizo Zavoda za sodno medicino v L. je popolnoma zgrešeno, saj sama izvedenka pove, da je morebitna vsebnost THC izpod spodnje meje detekcije in da gre v zadevi za akademsko vprašanje, sicer pa tožeča stranka v izogib nejasnostim prilaga še poročilo Kemijskega inštituta oddelka za prehrambeno kemijo v L., ki je tudi opravil analizo sporne esence. Po tem poročilu gre za koncentracijo kanabinoidnih komponent nižjo od 0,0001 g v 1 gramu vzorca, torej je sklicevanje tožene stranke na vsebnost THC popolnoma nesmiselno in zgrešeno.

Pritožba ni utemeljena.

V navedeni zadevi gre za inšpekcijski ukrep, izdan na podlagi določbe 28. člena ZZNŽ. Z njim je tožeči stranki prepovedano dodajanje kanabinoidnih komponent v napitek iz hmelja in konoplje Mary Jane, ker rezultati analize kažejo, da surovina, ki se dodaja napitku, vsebuje snov, ki spada med mamila. Vsak ukep inšpektorja mora imeti zakonsko podlago glede na ugotovljeno dejansko stanje. V tem primeru pa ni jasno na kateri pravni podlagi temelji ukrep zdravstvenega inšpektorja, saj se v odločbi prve stopnje inšpektor sklicuje le na 28. člen ZZNŽ, ne da bi opredelil na katero točko tega člena opira ukrep.

Po 24. členu ZZNŽ ima v postopku izvajanja zdravstvenega nadzora nad živili in surovinami izid analize moč dokaza o zdravstveni neoporečnosti oziroma o oporečnosti živila ali surovine, katerih vzorec je bil preizkušen. Izid je mogoče izpodbijati le z zahtevo, da se opravi super analiza. Če proizvajalec ali prodajalec, katerega živila ali surovine so bile na podlagi vzorcev preizkušene, ni zadovoljen z izidom analize, lahko na podlagi 1. odstavka 25. člena ZZNŽ najkasneje v 8 dneh po prejemu izida analize zahteva super analizo. Če sta izida super analize in analize različna, velja izid super analize (26. člen).

Glede na navedeno posebno ureditev, je tudi po presoji pritožbenega sodišča v postopku za izdajo inšpekcijskega ukrepa po ZZNŽ, odločilen izid opravljene analize o živilu oziroma surovini, preizkušeni na podlagi odvzetih vzorcev. Z izidom mora biti oseba, ki se ji izreka inšpektorski ukrep seznanjena tako, da ga prejme, da lahko zahteva, če se z njim ne strinja, opravo super analize.

Na podlagi podatkov v upravnih spisih (dopisa o dostavi izida analize tožeči stranki z dne 16.3.1999) je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni bila seznanjena pred izdajo odločbe prve stopnje z izidom analize. Ni namreč utemeljen pritožbeni ugovor, da je tožeča stranka imela možnost se seznaniti z izidom analize že na podlagi zapisnikov. Iz zapisnikov o inšpekcijskih pregledih z dne 30.10.1998 in 3.11.1998, na katere se sklicuje tožeča stranka, izhaja le, da so bili vzorci odvzeti zaradi analize. Z izidom analize, ki jo je opravil Center za kriminalistično-tehnične preiskave, Uprave kriminalistične službe, dne 16.11.1998 pa tožeča stranka ni bila seznanjena pred izdajo prvostopne odločbe, saj ji je bil izvid na njeno izrecno zahtevo poslan šele 16.3.1999, ko je že tekel pritožbeni postopek. Zato je pravilna ugotovitev v izpodbijani sodbi, da so bila kršena pravila postopka, ker tožeča stranka ni imela možnosti uveljavljati izdelavo super analize v postopku pred izdajo prvostopne odločbe. V upravnem postopku mora upravni organ pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice (5. člen ZUP/86). Izhajajoč iz tega načela bi moral v tem primeru organ prve stopnje tožeči stranki ne samo omogočiti, da bi se pred izdajo odločbe seznanila z rezultati opravljene analize, ampak jo tudi opozoriti, da ima pravico v določenem roku zahtevati super analizo, če se z rezultati analize ne strinja. Namreč v tem postopku ima moč dokaza le izvid analize oziroma super analize, opravljene na podlagi odvzetih vzorcev. Zato presoja drugih, v tem postopku predloženih strokovnih mnenj, ki jim niso podlaga tožeči stranki odvzeti vzorci, ni pomembna. Pomembna je lahko le opravljena analiza Inštituta za sodno medicino v L., če je bila izdelana na tožeči stranki odvzetih vzorcih, vendar je tožena stranka v odločbi te analize sploh ni ocenila, s pritožbo v upravnem sporu pa tožena stranka ne more dopolnjevati svojega pomanjkljivega postopka. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je v svoji odločbi ocenila vse dokaze.

Ker v postopku za izdajo odločbe prve stopnje niso bila upoštevana pravila postopka in tožena stranka teh pomanjkljivosti, ki so vplivale na zakonitost izdane odločbe, ni odpravila, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V novem postopku bo morala biti tožeča stranka opozorjena na svoje pravice in ji bo podeljen rok za izjavo o izdelavi super analize, če rezultati opravljene analize Inštituta za sodno medicino ne bi šteli kot izvid super analize.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.