Jedro

Ker je tožnica v prošnji za BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči in priložila odločbo CSD z dne 22. 7. 2011 ter mnenje CSD z dne 6. 2. 2012, bi moral organ za BPP najprej zahtevati dopolnitev njene vloge s predložitvijo odločbe CSD za relevantno obdobje, oziroma glede na predloženo mnenje CSD z dne 6. 2. 2012, iz katerega izhaja, da nova odločba za denarno socialno pomoč za tožnico, ki je bila vložena v začetku januarja 2012, zaradi težav pri uvajanju novega programa še ni bila izdana, sam pri CSD opraviti poizvedbe v zvezi z izdajo odločbe v zadevi dodelitve denarne socialne pomoči tožnici. Šele če bi ugotovil, da tožnica denarne socialne pomoči, kot jo opredeljuje drugi odstavek 12. člena ZBPP, ne prejema, bi lahko nadaljeval z ugotavljanjem premoženjskega stanja tožnice.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 316/2012 z dne 13. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 6. 2. 2012 vložila prošnjo za dodelitev BPP. V nadaljevanju obrazložitve citira 10., 11. in 12. člen ter prvi in drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in navaja, da iz listinskih dokazil, ki jih je tožnica priložila prošnji ter pridobljenih dokumentov s strani organa za BPP izhaja, da njeno premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) v zvezi s 14. členom ZBPP izključuje njeno pravico do BPP. Iz podatkov baze GURS namreč izhaja, da je tožnica do 1/3 solastnica nepremičnine - stanovanjske stavbe na parc. št. 165/5 k.o. ... Vrednost stanovanjske stavbe po podatkih GURS zanaša 175.084,00 EUR, obsega pa 247 m2 neto tlorisne površine. Po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi, do vrednosti primernega stanovanja. Primerna velikost stanovanja pa je določena v drugem odstavku 24. člena navedenega zakona in znaša dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. V 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je določena površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine za enočlansko gospodinjstvo od 20 do 30 m2. V konkretnem primeru je torej maksimalna površina primernega stanovanja, ki se ne upošteva kot premoženje, 60 m2. Izmera neto tlorisne površine tožničinega stanovanja pa znaša 82,33 m2. Na podlagi tega je organ za BPP presežek kvadrature, torej 22,33 m2, upošteval kot njeno premoženje, kar znaša 15.828,44 EUR. Iz elektronsko vodene zemljiške knjige izhaja, da pri deležu prosilke niso vknjižene nikakršne prepovedi razpolaganja, kar pomeni, da lahko v pravnem prometu s svojim lastninskim deležem prosto razpolaga, zato se navedeno šteje kot njeno premoženje. Ker tožnica z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega limit za odobritev BPP, se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja in presojo lastnega dohodka prosilke. Na podlagi navedenega in v skladu z zakonskimi določili je organ za BPP ugotovil, da njena prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, zato jo je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je organ za BPP nepravilno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično nepravilno in nepopolno uporabil materialno pravo s tem, ko ni upošteval, da je tožnici priznana pravica do denarne socialne pomoči. Poudarja, da je v prošnji za dodelitev BPP pod IV. točko navedla, da prejema denarno socialno pomoč pri Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Kamnik in prošnji priložila odločbo CSD Kamnik z dne 22. 7. 2011. Odločbe CSD Kamnik št. 1231-139/2012 JŠ/1 z dne 9. 2. 2012 pa k svoji prošnji za dodelitev BPP še ni mogla priložiti, ker ji ob vložitvi še ni bila izdana zaradi tehničnih težav nove aplikacije. Z navedeno odločbo je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 260,00 EUR mesečno za nazaj, za čas od 1. 2. 2012 do 30. 4. 2012. Poudarja, da je bila izpodbijana odločba o zavrnitvi njene prošnje za BPP izdana 13. 2. 2012, odločba CSD Kamnik pa 9. 2. 2012. Torej je dejstvo, da prejema denarno socialno pomoč, obstajalo pred izdajo izpodbijane odločbe in to dejstvo je tožnica tudi navedla v prošnji za dodelitev BPP z dne 6. 2. 2012. Ker organ za BPP ni upošteval dejstva, da tožnica prejema denarno socialno pomoč, kljub temu da je to navedla v prošnji, je zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno in nepopolno uporabil materialno pravo, to je drugi odstavek 12. člena ZBPP. Dalje navaja, da je organ za BPP v svoji odločbi tudi napačno ugotovil, da njeno premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. V zvezi s tem navaja, da je res solastnica do 1/3 nepremičnine - stanovanjske stavbe parc. št. 165/5 k.o. ..., katere vrednost je po podatkih GURS ocenjena na 175.084,00 EUR. Navedena nepremičnina se nahaja na naslovu ..., kjer tožnica tudi prebiva, kot izhaja iz potrdila o prijavi začasnega bivališča. Organ za BPP je napačno izračunal, da stanovanje, stoječe na parc. št. 165/5 k.o. ... za tožnico za 22,33 m2 presega primerno velikost stanovanja. V stanovanjski stavbi na naslovu ... prebivata dve osebi, in sicer tožnica in njen brat A.A., ki je tudi solastnik navedene nepremičnine do 2/3. Primerna velikost stanovanja je za enočlansko družino od 40 do 60 m2 oziroma za dvočlansko družino od 60 do 90 m2. Organ za BPP ni upošteval, da na tem naslovu živita dve osebi v enem gospodinjstvu, saj ima tudi tožničin brat A.A. stalno prebivališče prijavljeno na tem naslovu. Uporabna površina stanovanja je na podlagi podatkov GURS 113 m2. Organ za BPP pa je namesto uporabne površine za izračun primerne velikosti stanovanja vzel neto tlorisno površino stanovanja v izmeri 247 m2, kar pa je napačno, saj drugi odstavek 24. člena ZSVarPre za izračun vrednosti primerne velikosti stanovanja določa uporabo uporabne površine prosilkinega stanovanja. Ker je tožnica lastnica navedene površine zgolj do 1/3, nanjo odpade zgolj 37 m2 uporabne površine. To pomeni, da površina njenega stanovanja ne preseže zgornje meje površine primernega stanovanja niti za enočlansko niti za dvočlansko gospodinjstvo. Zato se parc. št. 165/5 k.o. ... na podlagi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne šteje kot njeno premoženje. Drugih dohodkov tožnica nima, ima pa drugo premoženje, vendar slednje ne presega določene višine 13.780,00 EUR. Je namreč lastnica vozila znamke Hyundai Lantra, registrirano 28. 7. 2000 v vrednosti 940,00 EUR in solastnica nepremičnin parc. št. 165/1 k.o. ... do 2/9 in parc. št. 891/1 k.o. ... do 1/3. Nepremičnina parc. št. 165/1 k.o. ... - v naravi njiva v izmeri 2.185 m2 je ocenjena po podatkih GURS na vrednost 6.804,00 EUR, torej vrednost, ki odpade na tožnico, kot lastnico do 2/9, znaša 1.512,00 EUR. Nepremičnina parc. št. 891/1 k.o. ... - v naravi travnik v izmeri 1.571 m2 pa je po podatkih GURS ocenjena na vrednost 2.174,00 EUR, torej vrednost, ki odpade na tožnico, kot lastnico do 1/3, znaša 724,66 EUR. Po vsem povedanem sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi in tožnici odobri redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju in za oprostitev stroškov postopka, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi, da ji tožena stranka povrne stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP dne 6. 2. 2012 na za to predpisanem obrazcu. Na vprašanje, ali je prejemnik denarne socialne pomoči pod točko IV (podatki o materialnem stanju prosilca) navedenega obrazca, je obkrožila „DA“. Svoji vlogi za dodelitev BPP je priložila odločbo CSD Kamnik z dne 22. 7. 2011, iz katere izhaja, da je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 229,99 EUR mesečno za čas od 1. 8. 2011 do 31. 1. 2012. Priložila je tudi mnenje CSD Kamnik z dne 6. 2. 2011 (pravilno 6. 2. 2012), iz katerega izhaja, da je vložila vlogo za denarno socialno pomoč v začetku januarja 2012, vendar nova odločba zaradi težav pri uvajanju novega programa še ni bila izdana. Organ za BPP pa v postopku, v katerem je ugotavljal upravičenost tožnice do dodelitve BPP, tega dejstva ni raziskoval, pač pa je ugotavljal njeno premoženjsko stanje.

Po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po odločbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP).

Ker je tožnica v prošnji za BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči in priložila odločbo CSD z dne 22. 7. 2011 ter mnenje CSD Kamnik z dne 6. 2. 2012, bi moral organ za BPP najprej zahtevati dopolnitev njene vloge s predložitvijo odločbe CSD Kamnik za relevantno obdobje, oziroma glede na predloženo mnenje CSD Kamnik z dne 6. 2. 2012, iz katerega izhaja, da nova odločba za denarno socialno pomoč za tožnico, ki je bila vložena v začetku januarja 2012, zaradi težav pri uvajanju novega programa še ni bila izdana, sam pri CSD Kamnik opraviti poizvedbe v zvezi z izdajo odločbe v zadevi dodelitve denarne socialne pomoči tožnici. Šele če bi ugotovil, da tožnica denarne socialne pomoči, kot jo opredeljuje drugi odstavek 12. člena ZBPP, ne prejema, bi lahko nadaljeval z ugotavljanjem premoženjskega stanja tožnice. Če pa bi bilo nesporno ugotovljeno, da tožnica denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve, prejema, pa bi ji organ za BPP moral, ne da bi ugotavljal njeno premoženjsko stanje, odobriti BPP, seveda pod pogojem, da izpolnjuje tudi ostale pogoje, ki jih ZBPP za dodelitev le-te določa. Sodišče tudi ugotavlja, da je tožnica k tožbi predložila odločbo CSD Kamnik št. 1231-139/2012 JŠ/1 z dne 9. 2. 2012 (priloga A4), iz katere izhaja, da je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 260,00 EUR mesečno za čas od 1. 2. 2012 do 30. 4. 2012. Ob upoštevanju vsega navedenega je torej organ za BPP napačno uporabil materialno pravo, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter v ponovnem postopku upoštevati tudi odločbo CSD Kamnik št. 1231-139/2012 JŠ/1 z dne 9. 2. 2012. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prizna pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom. Prisojeni znesek plača toženec. Po določbi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS št. 24/07) se tožniku priznajo stroški v višini 350,00 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Zato je sodišče tožnici, v skladu s citiranima določbama, priznalo stroške v višini 350,00 EUR, povišano za 20% DDV, ker je njena pooblaščenka zavezanka za DDV. O tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče ni odločalo, ker se po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.