Jedro

Ker je bil tožnik kvalificiran mizar z dodatnimi usposobitvami za hišniška dela, delovno mesto čistilca pri delodajalcu prevzemniku, četudi v pogodbi o zaposlitvi formalno uvrščeno v IV. tarifni razred, ni ustrezalo tožnikovi strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in kot nezakonita razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 14.11.2002 in z dne 12.12.2002 o prenehanju delovnega razmerja in prehodu tožnika k drugemu delodajalcu z dokončnostjo tega sklepa, in ugotovitveni sklep z dne 13.12.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika s tem dnem. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožnika vrne na delo, ga prijavi v socialno zavarovanje in mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo ter ji povrne stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da so sporni sklepi o prevzemu tožnika na delo k drugemu delodajalcu in o prenehanju delovnega razmerja nezakoniti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišče druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so bili sporni sklepi izdani v skladu z zakonom in za toženo stranko veljavno kolektivno pogodbo. Sporen bi lahko bil le datum prenehanja delovnega razmerja glede na odklonitev ponudenih del pri drugem delodajalcu.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki je podlaga izpodbijani sodbi, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožena stranka dne 6.11.2002 sklenila s podjetjem P. pogodbo o prevzemu del čiščenja in hišniških del ter sporazum o prevzemu delavcev, da je bil 14.11.2002 tožniku izdan sklep o prehodu k novemu delodajalcu s 16.11.2002, ki je bil v ugovornem postopku na svetu šole dne 11.12.2002 spremenjen tako, da tožnik, ki je pri toženi stranki opravljal dela hišnika, preide k drugemu delodajalcu na dela, ki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim in mu preneha delovno razmerje z dokončnostjo tega sklepa, s tem da bo datum prenehanja delovnega razmerja posebej ugotovljen. Na podlagi tega dokončnega sklepa je bil tožniku dne 13.12.2002 izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja s tem dnem in mu je bilo tega dne delovno razmerje tudi dejansko zaključeno, čeprav je bilo tožniku pri delodajalcu - prevzemniku s pogodbo o zaposlitvi ponudeno delovno mesto čistilca in tožnik te pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, delovnega mesta hišnika pa delodajalec - prevzemnik sploh ni imel predvidenega v svoji sistemizaciji.

Glede ugotovitve navedenih dejstev revizija ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in je revizijsko sodišče na takšne ugotovitve vezano.

Na podlagi 15. člena v času izdaje spornih sklepov veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) je bil delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma pri delodajalcu pod pogoji in v primerih, določenih s splošnim aktom. Za toženo stranko veljavna Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KP dejavnosti - Ur. l. RS, št. 52/94) je v 36. členu določala, da je delavca mogoče prevzeti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila, – da druga organizacija oziroma delodajalec zaposli vse delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, – da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

V skladu s prvim odstavkom 83. člena ZTPDR je predmet sodne presoje dokončni sklep delodajalca, ki je v skladu s prvim odstavkom 106. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990), Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) izvršljiv. Dokončni sklep tožene stranke z datumom odpravka 13.12.2002 določa prenehanje delovnega razmerja tožnika z njegovo dokončnostjo in prehod k novemu delodajalcu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in z razporeditvijo na delovno mesto, ki ustreza tožničini strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, s tem da se delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. Pri tem pa sodišče pravilno ugotavlja, da je bila za presojo zakonitosti prevzema delavca na delo v smislu določb 15. člena ZTPDR pravno pomembna tudi dejanska ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca - prevzemnika. Ker je bil tožnik po poklicu KU mizar z dodatnimi usposobitvami za hišniška dela, sodišče soglaša, da delovno mesto čistilca, četudi v pogodbi o zaposlitvi formalno uvrščeno v IV. tarifni razred, ni ustrezalo tožnikovi strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnosti. Tako dejansko niso bili podani pogoji za prevzem tožnika na delo v smislu navedenih zakonskih določb in določb kolektivne pogodbe dejavnosti. Poleg tega je sodišče pravilno ugotovilo, da sporni dokončni sklep in sporni ugotovitveni sklep z dne 13.12.2002 nista bila zakonita tudi kolikor za primer odklonitve ponudenih del pri drugem delodajalcu določata prenehanje delovnega razmerja tožnika z dnevom dokončnosti sklepa. ZDR (1990) je v 9. točki prvega odstavka 100. člena določal, da v teh primerih delavcu delovno razmerje preneha v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da v reviziji uveljavljen revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.