Jedro

Iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranke v izjavo med drugim navedejo tudi podatke o vseh dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se navedejo podatki za fizično osebo, ki so podvrženi obdavčitvi in so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka mora torej pri izpolnjevanju izjave o premoženjskem stanju navesti seštevek njenih dohodkov v davčnem letu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks z dne 13. 12. 2015 zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje ter posledično napačno uporabilo materialno pravo. Plačilo sodne takse bi ogrozilo njeno preživetje in še dodatno poslabšalo njen finančni položaj, po drugi strani pa bi utrpela škodo s tem, da sodišče ne bi obravnavalo vloženega ugovora. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je pogoj iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 izpolnjen, kadar mesečni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družina ne presega dvokratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP, ta pa od 1. januarja 2016 dalje znaša 288,81 EUR. Sodišče prve stopnje je iz podatkov iz izjave o premoženjskem stanju izračunalo, da lastni dohodek dolžnice znaša 639,74 EUR na mesec, kar je več kot dvokratnik osnovnega zneska minimalne dohodka in iz tega razloga dolžnice ni oprostilo plačila sodne takse. Iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranke v izjavo med drugim navedejo tudi podatke o vseh dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, kar v skladu s prvim odstavkom 15. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) pomeni, da se navedejo podatki za fizično osebo, ki so podvrženi obdavčitvi in so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. To pomeni, da stranka pri izpolnjevanju izjave o premoženjskem stanju mora v skladu z Navodili za izpolnjevanje ter v skladu z ZDoh-2 navesti seštevek njenih dohodkov v davčnem letu, kar pomeni, da je dolžnica s tem, ko je navedla znesek 639,74 EUR, navedla podatke o prejemanju plače oziroma nadomestila in drugih prejemkov iz delovnega razmerja na letni ravni. Sklep sodišča prve stopnje pa nima razlogov o tem, zakaj je štelo, da znesek 639,74 EUR predstavlja mesečni dohodek dolžnice niti ni razlogov, da bi sodišče v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZST-1 dvomilo o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju in bi zato podatke o dolžničinem premoženjskem stanju po uradni dolžnosti preverilo (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse in ugotoviti, ali znesek, ki ga je dolžnica navedla v izjavi o premoženjskem stanju, dejansko predstavlja njen mesečni dohodek oziroma ugotoviti, ali gre za seštevek dohodkov v zadnjem davčnem letu in po potrebi uporabiti tudi določbe četrtega odstavka 12. člena ZST-1.