Jedro

Odškodnina zaradi neupravičenega pripora je enotna. Tožnik je razčlenil zahtevek na tri ločene postavke, kljub temu je treba odškodnino obravnavati skupno, saj meje med posameznimi podlagami niso ostre in se podlage za uveljavljane zahtevke prekrivajo. Zato je pomemben skupen prisojeni znesek.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje z dne 22.9.1989 je bila tožniku prisojena odškodnina zaradi neupravičenega pripora v znesku 3.000,00 SIT (tedaj 30.000.000 din). S sodbo in sklepom sodišča druge stopnje z dne 2.10.l990 je bilo delno ugodeno pritožbi tožene stranke tako, da je bila sodba prve stopnje razveljavljena za zneska 1.000.00 in 500.00 SIT, ki sta bila tožniku prisojena kot odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena in časti in zaradi strahu, glede zneska 1.500 SIT, ki predstavlja odškodnino zaradi okrnitve svobode in pravic osebnosti, pa je bila prvostopna sodba potrjena. V nadaljnjem sojenju je sodišče prve stopnje delno ugodilo zvišanemu tožbenemu zahtevku in tožniku prisodilo odškodnino zaradi izgube ugleda v znesku 45.000.00 SIT in za strah 30.000.00 SIT.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Sodbo izpodbija v zavrnilnem delu. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da prizna tožniku odškodnino zaradi razžalitve dobrega imena in časti in za strah v višjem znesku. Navaja, da predstavlja doslej prisojena odškodnina le približno 2.800 DEM. Opozarja, da je o dogodku poročal dnevnik Večer. Pred tem si je tožnik s težavo ustvaril novo življenje. Zaradi neupravičenega pripora se je odnos znacev do tožnika močno spremenil, kar je tožnika prizadelo. Tožnik je v času pripora trpel strah, da se ne bo izkazala resnica in da bo po nedolžnem obsojen. Skrbelo ga je tudi za družino.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3.odst.39o.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Okoliščine, ki jih navaja tožnik v reviziji v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi razžalitve dobrega imena in časti, so bile ustrezno upoštevane pri odločanju na prvi in drugi stopnji. Obe sodišči sta upoštevali, da je tožnik uredil svoje življenjske razmere in si pridobil ugled v svoji okolici in da je pripor imel negativne posledice v tem pogledu. Vendar sta pri prisoji odškodnine za duševne bolečine v zvezi s tem upoštevali merila iz 200. čl. ZOR in sodno prakso, tako da sta pri določitvi odškodnine v znesku 45.000.00 Sit iz tega naslova pravilno uporabili materialno pravo. Enako velja za prisojeno odškodnino za strah.

Pri tem je treba opozoriti, da je odškodnina zaradi neopravičenega pripora enotna in zajema vse vzroke za psihične bolečine. Tožnik je sicer razčlenil svoj zahtevek na tri ločene postavke, kljub temu pa je treba odškodnino obravnavati skupno, saj meje med posameznimi podlagami niso ostre in se podlage za uveljavljane zahtevke prekrivajo. Zato je pomemben skupni prisojeni znesek pri prvem in drugem sojenju, ki je ustrezen in v skladu s sodno prakso v primerljivih zadevah. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Odločitev revizijskega sodišča temelji na določilu 393.čl. ZPP.