Jedro

Sodišče lahko odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek v tej zadevi. Po ugotovitvah sodišča je za pravilno odločitev v tej pravdni zadevi ključnega pomena dejstvo, ali ima tožnik status kmeta ali ne, zato se bo postopek nadaljeval, ko bo pravnomočno odločeno o predlogu drugotožene stranke za obnovo postopka odločbe, s katero je bil priznan tožniku status kmeta.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se pravdni postopek nadaljuje ali pa naj podrejeno, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je pristojni upravni organ zavrgel vlogo toženca V. L., ko je predlagal obnovo postopka, v kateri je bil tožniku A. K. priznan status kmeta. Dalje poudarja, da so navedbe drugotoženca v obnovitvenem predlogu neresnične in ni res, da bi tožnik opustil kakršnokoli kmetijsko dejavnost, kot trdi tožena stranka. Zaradi bolezni koz, ki jih je tožnik redil, je po nasvetu veterinarja prekinil rejo za eno leto. V tem času pa je kot dober gospodar oddal del svojega zemljiča v najem sosedu. Na drugi strani pa je drugotoženec predmetni učitelj na osnovni šoli, kjer živi v vasi kot meščan in je nemogoče, da bi kdajkoli pridobil status kmeta.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka zavrača pritožbena izvajanja in predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki prizna stroške pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da je za odločitev o predkupni pravici odločilnega pomena okoliščina oziroma priznanje statusa kmeta, saj se je na to dejstvo tudi oprlo sodišče prve stopnje ob prvem odločanju.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Po določilu 1. točke 1. odstavka 213. člena Zakona o pravdnem postopku lahko odredi sodišče prekinitev postopka tudi v primeru, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da je za odločitev v tej pravdni zadevi ključnega pomena dejstvo, ali ima tožnik status kmeta ali ne. Ob dejstvu, da je tožena stranka vložila predlog pri pristojnem občinskem organu za obnovo postopka, kjer je bil tožniku priznan status kmeta, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek v tej zadevi prekinilo in ga bo nadaljevalo potem, ko bo pravnomočno odločeno o predlogu drugotožene stranke za obnovo postopka.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom člena 380 tč. 2 ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu člena 154/1 in členu 166/1 ZPP. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa iz razloga, ker po določilu 381. člena ZPP odgovor na pritožbo proti sklepu sploh ni predviden.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-1).