Jedro

Ker je tožeča stranka predložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je ona vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica sporne kleti, velja torej domneva, da je ona lastnica sporne kleti. Domneva lastninske pravice pomeni dejansko prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da domneva ne drži. Stališče prvostopnega sodišča, da mora tožeča stranka izkazati pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je zato zmotno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno sodbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev kleti na JV delu stanovanjske hiše C. 25, ker tožeča stranka ni izkazala prvega pogoja za tožbo na izročitev stvari, to je, da je lastnica sporne kleti.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh razlogov in v pritožbi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker iz sodbe izhaja, da iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja, da bi bila tožnika lastnika sporne kleti. Pri tem je tudi napačno uporabilo materialno pravo, 49. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnine zahteva vpis v zemljiško knjigo. 39. člen, ki ga citira napadena odločba, določa le pravne naslove za pridobitev lastninske pravice. Tožeča stranka nikoli ni predlagala zaslišanja predstavnika občine. Toženec ni osporaval, da je sporna klet del stanovanjske hiše C. 25 in da ima to klet v posesti, trdil je le, da je to klet, oziroma klet manjše površine kupil. Sodišče pa je v sodbi ugotovilo, da te kleti ni kupil, zato tožeča stranka predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni, tako, da ugodi zahtevku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da se je prvostopno sodišče nepravilno sklicevalo na 39. člen SPZ, ki določa pravne naslove za pridobitev lastninske pravice. Po 11. členu SPZ se namreč domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Ker je tožeča stranka predložila zemljiško knjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je ona vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica sporne kleti, velja torej domneva, da je ona lastnica sporne kleti. Domneva lastninske pravice pomeni dejansko prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da domneva ne drži. Stališče prvostopnega sodišča, da mora tožeča stranka izkazati pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je zato zmotno. Prvostopno sodišče zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni v celoti ugotovilo dejanskega stanja, zato je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti v novo odločanje (354. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče moralo izhajati iz zemljiškoknjižnega stanja in nato odgovoriti na ugovore tožene stranke, da je ona lastnica sporne kleti, ter po potrebi o tem vprašanju zaslišati predstavnika občine Koper (ki ga je predlagala tožena stranka in ne tožeča).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.