Jedro

Predpogodba ne izključuje dogovora o pogodbeni kazni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da morata toženca tožniku solidarno plačati 1.002.210,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.2.1997 dalje. Tožnika je zavezalo, da mora tožencema povrniti 74.650,00 SIT stroškov postopka.

Zoper to sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Navaja, da ima tudi predpogodba pravne učinke, ter da je mogoče obveznost, ki izhaja iz predpogodbe, tudi iztožiti. V predpogodbi se zato lahko določijo tudi sankcije, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti, t.j., če odstopi od sklenitve glavne pogodbe. Zato je zmotno naziranje prvostopnega sodišča, da bi moral tožnik tožiti toženca na sklenitev glavne pogodbe. Če bi tožnik to storil, potem sploh ne bi zahteval plačila pogodbene kazni. Ker sta toženca v dopisu z dne 18.11.1996 nedvomno izrazila stališče, da glavne pogodbe ne bosta sklenila, ima tožnik pravico bodisi zahtevati izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, bodisi plačilo pogodbene kazni.

Toženca v odgovoru na pritožbo navajata, da sta bila ob podpisu predpogodbe v zmoti ter da ju je v zmoto spravil tožnik. Sporno predpogodbo sta podpisala takoj potem, ko sta si hišo na hitro ogledala. Nista vedela, pa tudi tožnik ju na to ni opozoril, da gre za spomeniško zaščiteno hišo. Šele kasneje sta ugotovila, da je tožnik hišo adaptiral in to brez kakršnihkoli dovoljenj. Očitno je šlo le za navidezno adaptacijo, da bi prodajalec dosegel čim večji dobiček. Kasneje je bilo tudi ugotovljeno, da hiša nima vodovodnega priključka ter da sosed ne dovoli prekopati svojega zemljišča. Tožnik končno tudi ni uredil okolice hiše, kar ga zavezuje 4. čl. predpogodbe. Zaradi vsega tega sta toženca upravičeno odstopila od predpogodbe. Krivda za to je v celoti na tožnikovi strani. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

S predpogodbo se prevzame obveznost skleniti glavno pogodbo (1. odst. 45. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR).

Predmet obveznosti iz predpogodbe je torej sklenitev glavne pogodbe.

To pa pomeni, da s predpogodbo ni nezdružljiv dogovor o pogodbeni kazni. S takim dogovorom se namreč stranki dogovorita, da bo tista, ki ne bo izpolnila svoje obveznosti (ki bo torej odrekla sklenitev glavne pogodbe) drugi (predpogodbi zvesti stranki) plačala določen denarni znesek, ali ji preskrbela kakšno drugo gmotno korist (1. odst. 270. čl. ZOR). Zato pritožba utemeljeno opozarja na zmotnost pravnega stališča prvostopnega sodišča, da je edini pravni učinek predpogodbe, da lahko ena ali druga stranka zahteva od nasprotne stranke sklenitev glavne pogodbe, ter da zato, ker nobena od strank ni zahtevala sklenitve glavne pogodbe, tožnik tudi ne more zahtevati plačila pogodbene kazni (za neizpolnitev glavne pogodbe, ki je stranki sploh še nista sklenili). Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko namreč upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti (v primeru predpogodbe je to sklenitev glavne pogodbe) bodisi pogodbeno kazen (1. odst. 273. čl. ZOR).

Kljub temu pa pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo spremeniti. Kajti toženca ugovarjata, da sta upravičeno odrekla sklenitev glavne pogodbe (ker, da naj bi ju tožnik spravil v zmoto o bistvenih lastnostih hiše). Ker pa tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. odst. 370. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

V dopolnjenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati ugovore tožencev ter ugotoviti, ali sta upravičeno odrekla sklenitev glavne pogodbe.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.