Jedro

Dolžnik za svoje trditve, da tehnična dokumentacija ni bila izdelana, kar je bilo ugotovljeno na sestanku z upnikom dne 13.9.1999, ni predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal. Navedel je, so bili računi izdani za neizdelano tehnično dokumentacijo. Da ta dokumentacija ni bila izdelana, pa je bilo ugotovljeno na sestanku s P. d.o.o. dne 13.9.1999. Navaja še, da so se na tem sestanku tudi dogovorili, da upnik izdela tehnično dokumentacijo v roku 10 dni, v duhu partnerstva pa so nato plačali avans v višini 500.000,00 SIT, ostalo pa so se dogovorili plačati po prejemu tehnične dokumentacije.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba (ugovor) ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo.

Za svoje trditve, da tehnična dokumentacija ni bila izdelana, kar je bilo na sestanku z upnikom dne 13.9.1999 ugotovljeno, namreč ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo (ugovor) dolžnika z dne 29.9.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.