Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 20.000,00 EUR zavarovalnine z zamudnimi obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 15,00 EUR.
2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Navaja, da je bila družba M. d.o.o., katere edini družbenik in direktor je bil tožnik, iz registra izbrisana na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen 2.2.2012, to je pred uveljavitvijo ZFPPIPP. Ker v času izbrisa družbe citirani zakon ni veljal, prvega odstavka 443. čl. tega zakona ni mogoče uporabiti. Tožnik je kot edini družbenik pravni naslednik izbrisane družbe z vsemi pravicami in obveznostmi, zato je zaradi odrekanja aktivne legitimacije materialno pravo nepravilno uporabljeno. Glede zastaranja zahtevka pa navaja, da je tožena stranka z ovadbo tožniku onemogočila uveljavljanje odškodnine. Niti tožnikova družba niti tožnik odškodnine zaradi uvedenega kazenskega postopka nista mogla uveljavljati, tožbo bi sodišče zaradi uvedenega kazenskega postopka zavrglo, v vsakem primeru pa zavrnilo. Tožnik je bil obtožbe pravnomočno oproščen 30.4.2010, zato je šele tedaj lahko uveljavljal zahtevek. Ker je tožena stranka onemogočila uveljavljanje odškodnine, je uvedba kazenskega postopka pretrgala tek zastaralnega roka. V nasprotnem primeru bi bila tožena stranka, ki je podala neutemeljeno (lažno) ovadbo, za to nagrajena. Sklicuje se na sodno prakso – sklep II Ips 196/2011. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Med strankama nesporno je, da je predmet zahtevka zavarovalnina iz zavarovalnega razmerja družbe M. d.o.o. (zavarovanca) in tožene stranke (zavarovalnice). Tožnik svojo legitimacijo za uveljavljanje zavarovalnine, do katere je zavarovanec upravičen zaradi nastopa zavarovalnega primera (vloma), utemeljuje z dejstvom, da je bil do izbrisa družbe M. d.o.o. njen izključni lastnik in direktor. Na kakšen način je družba M. d.o.o. prenehala, tožeča stranka ni navajala, je pa za to družbo predložila zgodovinski izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je bila družba iz sodnega registra izbrisana dne 20.2.2012 in da je bil izbris izvršen na podlagi sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Srg 2012/1973 z dne 16.12.2012, ki je postal pravnomočen dne 2.2.2012. Z dnem izbrisa iz sodnega registra je družba prenehala.
5. Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe torej niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Že sodišče prve stopnje je opozorilo tudi na v pravni praksi utrjeno stališče, da družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe. Le v primeru univerzalnega pravnega nasledstva bi po prenehanju družbe M. d.o.o. njene pravice prešle na pravnega naslednika.
6. O usodi premoženja, najdenega po prenehanju pravne osebe, je določeno s 380. čl. za primer prenehanja družbe v stečajnem postopku in v členih od 443. do 444a čl. ZFPPIPP(1) za primer izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije. V nobenem od teh členov ni predvideno, da bi po prenehanju pravne osebe oz. njenem izbrisu iz registra najdeno premoženje pripadlo ustanoviteljem oz. članom. Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo pa so upravičeni do ostanka premoženja družbe v primeru redne likvidacije (418. čl. v zvezi s 522. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Da bi družba M. d.o.o. prenehala z likvidacijo, tožeča stranka ne zatrjuje.
7. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožnik ni legitimiran za uveljavljanje terjatve družbe M. d.o.o., ki ne obstaja več, ker je bila dne 20.2.2012 (pred vložitvijo obravnavne tožbe) izbrisana iz sodnega registra. O pritožbenih razlogih v zvezi z zastaranjem uveljavljane terjatve se ni potrebno izrekati, saj tožnik z zahtevkom ne more uspeti niti v primeru, da terjatev ne bi bila zastarana.
8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).
Op. št. (1): Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP); Ur. list RS 126/2007 s spremembami