Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na vknjižbo stvarnih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, zato nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni bilo potrebno označevati z identifikacijskim znakom.

Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ne pa na podlagi 111. člena SZ-1 (obravnavana nepremičnina predstavlja poslovni prostor, ne pa stanovanje), vendar pa navedba napačne materialnopravne podlage za izpodbijano sodbo ni vplivala na pravilnost odločitve prvega sodišča.

Izrek

I. Pritožba zoper zamudno sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo tožencu, da je dolžan v 15-ih dneh izprazniti nepremičnino ter jo prosto oseb in stvari izročiti v posest tožnici.

2. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencu plačilo tožničinih pravdnih stroškov v znesku 543,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sodbo in sklep se pritožuje toženec. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da gre za nedoločen zahtevek, v katerem se opisuje neka nepremičnina brez ustreznega identifikacijskega znaka. Kaj pomeni poslovni prostor v hiši MM je nejasno. Tožbeni zahtevek ni izvršljiv. Od tožnice je gospodarska družba N d.o.o., katere direktor je toženec, kupila nepremičnino in se tudi vpisala v zemljiško knjigo. Ta nepremičnina s točno določenim ID znakom pa se nahaja na drugem naslovu. Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Ni jasno, o kateri nepremičnini je govora, zaradi česar je tožba nesklepčna.

4. V pritožbi zoper sklep toženec uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da je pritožba zoper zamudno sodbo utemeljena, zato v primeru uspeha v pritožbenem postopku tudi ne bo dolžan povrniti pravdnih stroškov tožnici.

5. Tožnica v odgovoru na pritožbo zoper zamudno sodbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). V obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na vknjižbo stvarnih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, zato nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni bilo potrebno označevati z identifikacijskim znakom. Tožnica je na podlagi sklepa o dedovanju pridobila lastninsko pravico na poslovnem prostoru v hiši na naslovu MM, iz zemljiškoknjižnega izpiska (priloga A4) pa je razvidno, da je na podlagi sklepa o dedovanju bila vknjižena lastninska pravica v korist tožnice na nepremičnini, ki je bila opredeljena kot poslovni prostor v hiši MM Tožnica je zahtevala izpraznitev prav te nepremičnine. Tožbeni zahtevek je izvršljiv, saj je obravnavana nepremičnina dovolj določno opredeljena. Iz izreka zamudne sodbe je razvidno, katero obveznost mora toženec izpolniti, saj je navedeno, da gre za poslovni prostor v hiši na naslovu MM, kar zadostuje za identifikacijo tega prostora.

8. Tožba je bila sklepčna, saj je tožnica navedla, da je lastnica poslovnega prostora, katerega toženec zasedba brez pravnega naslova, za svoje trditve pa je tožnica ponudila tudi dokaze. Navedba, da gre za nepremičnino, ki jo je od tožnice kupila družba N d.o.o. (katere direktor je toženec), ki se je tudi vknjižila v zemljiško knjigo, so neupoštevne, saj merijo na uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na dejansko podlago tožbe je bil tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ne pa na podlagi 111. člena SZ-1 (obravnavana nepremičnina predstavlja poslovni prostor, ne pa stanovanje), vendar pa navedba napačne materialnopravne podlage za izpodbijano sodbo ni vplivala na pravilnost odločitve prvega sodišča. 9. Ker je tožnica uspela v sporu, je prvo sodišče pravilno odločilo tudi o pravdnih stroških, ki jih je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencu v plačilo (prvi odstavek 154. člena ZPP).

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Toženec ni uspel s pritožbama, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).