Jedro

Upravni organ je upoštevaje dejstvo, da gre za stanovanjsko-poslovni objekt, torej za enoten objekt, ki stoji na dveh parcelah, kot povečano neto tlorisno površino objekta pravilno upošteval povečano neto tlorisno površino celotnega objekta in ne samo dela objekta, ki sega na drugo parcelo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Občinska uprava Občine Ruše je dne 28. 8. 2013 izdala odločbo, s katero je odločila, da mora investitorka – sedaj tožnica plačati komunalni prispevek v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za poslovno-stanovanjsko hišo na parcelah št. 1101/3 in 1101/4, obe k.o. ..., v znesku 2.637,98 EUR. V obrazložitvi je navedla, da je bilo tožnici za stanovanjski objekt na parceli št. 1001/3, k.o. ..., že izdano gradbeno dovoljenje z dne 7. 5. 2009. Predmet tega postopka pa je izdaja gradbenega dovoljenja za že zgrajen poslovno-stanovanjski objekt na parcelah 1101/3 in 1101/4, k.o. ..., kot je razvidno iz priložene projektne dokumentacije, ki jo je izdelala družba A. Ker je bil komunalni prispevek za parcelo št. 1101/3, k.o. ... že odmerjen, je bilo treba odmeriti komunalni prispevek samo za parcelo št. 1101/4, k.o. ... Komunalni prispevek je izračunan skladno z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju in določbami (ZPNačrt) in 10. in 14. člena Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ruše (Odlok) in je kot komunalna oprema upoštevan promet, odpadna kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava in zelene površine. Izračun komunalnega prispevka je priloga te odločbe.

Župan občine Ruše je pritožbi tožnice zoper uvodoma navedeno odločbo ugodil, odločbo občinske uprave občine Ruše odpravil in odločil, da mora tožnica plačati komunalni prispevek za novogradnjo, poslovno-stanovanjski objekt na parcelah 1101/3 in 1101/4, obe k.o. ..., v znesku 1.435,40 EUR. V svoji obrazložitvi navaja, da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za predmetno novogradnjo izhaja, da je k osnovnemu objektu priključena še izvedba pokrite terase ter vhoda v objekt. Glede na obstoječe gradbeno dovoljenje z dne 7. 5. 2009, se tako neto tlorisna površina objekta povečuje iz 162,93 m2 na 220,97 m2, prav tako se naklon strehe spreminja iz dvokapnice z naklonom 30º v ravno streho. V PGD je navedeno tudi, da objekt posega v obe zgoraj navedeni zemljiški parceli. Sklicuje se na definicijo stavbnega zemljišča po ZPNačrt, po katerem je to zemljiška parcela oz. več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt in zato se za stavbno zemljišče upoštevata obe navedeni parceli. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da v izračun komunalnega prispevka ni moč vključiti parcele št. 1101/3, k.o. ..., ker je bila njena površina zajeta že v odločbi z dne 24. 12. 2008 po določbah tedanjega Odloka o komunalnem prispevku v občini Ruše. Tako ostane le parcela št. 1101/4, k.o. ..., ki pa je v S delu rezervirana za izgradnjo nove občinske ceste. Ker na rezervatu bodoče ceste gradnja objektov ni možna, je treba od skupne površine parcele 1101/4, k.o. ..., ki znaša 594 m2, odšteti površino, rezervirano za občinsko cesto, tako da površina stavbnega zemljišča na navedeni parceli, znaša 321 m2. Glede določitve komunalne opreme, na katero se novogradnja priključuje, je bilo treba upoštevati določbe 5. člena Pravilnika o merilih za določitev komunalnega prispevka (Pravilnik) in 14. člena Odloka, katerih vsebino tudi povzema. Ker so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, je organ izpodbijano odločbo odpravil ter s svojo odločbo zadevo rešil sam. Pri izračunu komunalnega prispevka za obravnavani objekt je upošteval neto tlorisno površino objekta 58,04 m2, kar predstavlja razliko v površinah pred in po spremembi zazidave, površino stavbnega zemljišča 321 m2, tj. površino parcele št. 1101/4, k.o. ... (brez rezervata za občinsko cesto) in komunalno opremo, pri čemer je upošteval odpadno kanalizacijo, vodovod, primarno prometno infrastrukturo, javno razsvetljavo in zelene površine. Izračun komunalnega prispevka je priloga te odločbe.

Tožnica v tožbi navaja, da na strani tožene stranke ni podlage za obračun komunalnega prispevka za parcelo 1101/4, k.o. ..., saj je bil v letu 2008 za poslovno-stanovanjski objekt, za katerega se je naknadno pridobivalo gradbeno dovoljenje zaradi spremembe strehe (ravna streha namesto dvokapnice naklona 30º) že plačan komunalni prispevek, v katerem je bila zajeta priključitev objekta na vodovod, kanalizacijo in elektriko. Pri tem ni bil obračunan prispevek za dostop na javno cesto, saj se objekt na javno cesto navezuje preko privatne parcele. Z odločbo z dne 28. 8. 2013 in izpodbijano odločbo tožene stranke je bil tako nepravilno in v nasprotju s predpisi obračunan komunalni prispevek za promet, odpadno kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo za poslovno-stanovanjski objekt, ki se v celoti nahaja na parceli 1101/3, k.o. ... Le del terase, kjer je lopa za drva in je bil naknadno prislonjen k objektu, pa v izmeri 14 m2 sega na parcelo 1101/4, k.o. ... Vsi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo za objekt so na parceli št. 1101/3, k.o. ..., del objekta na površini 14 m2, ki sega na parcelo 1101/4, pa nima komunalnih priključkov. Tožena stranka bi morala zimski vrt, ki meri manj kot 20 m2 ter del pokrite terase z lopo za drva, ki meri 14 m2 in v tem obsegu sega na parcelo 1101/4, k.o. .., in ostali del pokrite terase, obravnavati kot enostavne objekte, skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, saj so bili le-ti naknadno prislonjeni k poslovno-stanovanjski stavbi in imajo ločene temelje. Poleg tega je tožena komunalni prispevek za parcelo št. 1101/4, k.o. ..., izračunala nepravilno. Kot neto tlorisno površino objekta je navedla 58,04 m2, saj je štela, da se je za toliko povečala neto tlorisna površina objekta (iz 162,93 m2 na 220,97 m2). Takšna ugotovitev tožene stranke je napačna, saj neto tlorisna površina terase (ki obsega zimski vrt, samo teraso in lopo za drva) znaša 49,01 m2, vhod v objekt pa 6,70 m2, kar je razvidno iz priloženega gradbenega dovoljenja, kjer so sicer po pomoti upravnega organa zamenjane bruto in neto vrednosti tlorisne površine. Tožena stranka je napačno štela, da se pokrita terasa z zimskim vrtom ter lopo in vhod v objekt v celoti nahajajo na parceli št. 1101/4, k.o. ..., čeprav se na tej parceli nahaja le 14 m2. Prav tako je tožena stranka pri izračunu komunalnega prispevka določila neustrezen delež parcele št. 1101/4, k.o. ... in sicer 0,4, namesto minimalnega deleža, ki znaša 0,3 ter nadalje neustrezen delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, ki bi moral znašati -0,3. Strinja se z odločitvijo drugostopenjskega organa v delu, kjer je presodil, da je treba od skupne površine parcele 1101/4, k.o. ..., ki znaša 594 m2, odšteti površino rezervata za občinsko cesto v izmeri 273 m2. Odmerjeni komunalni prispevek v višini 1.435,40 EUR, je, glede na to, da vložena tožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe, že plačala. Sodišču predlaga, da odločbo župana občine Ruše in odločbo občinske uprave občine Ruše odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi vračilo že plačanega komunalnega prispevka v višini 1.435,40 EUR. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da iz projektne dokumentacije izhaja, da je predmet izdaje gradbenega dovoljenja že zgrajen poslovno-stanovanjski objekt na parcelah 1101/3 in 1101/4, k.o. ... Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ta objekt je razvidno, da ima objekt skupaj 220,97 m2 neto tlorisne površine. Gre za enoten objekt, stoječ na obeh navedenih parcelah, zato ni mogoče pritrditi tožnici, da na parceli 1101/4, k.o. ..., stoji enostaven objekt, prislonjen k osnovnemu stanovanjskemu objektu. Iz gradbenega dovoljenja za stanovanjski objekt z dne 7. 5. 2009 je razvidno, da je neto tlorisna površina objekta znašala 162,93 m2, tako da se je po spremembi gradbenega dovoljenja neto tlorisna površina objekta povečala za 58,04 m2. Ob upoštevanju 14. člena Odloka je pri izračunu treba upoštevati povečano neto površino celotnega objekta in ne samo del, ki sega na parcelo št. 1101/4, k.o. ... Pri obračunu komunalne opreme so bile upoštevane določbe 5. člena Pravilnika, kot tudi določbe 14. člena Odloka. Možnost priključitve se upošteva za objekt kot celoto in ne za posamezne dele objekta, zato ni mogoče slediti tožnici, da del objekta na parceli 1101/4, k.o. ..., nima komunalnih priključkov. V skladu s 14. členom Odloka in glede na to, da je iz PGD razvidno, da je priključitev možna, se je obračunala tudi priključitev na odpadno kanalizacijo in vodovod. Posledično ni razloga, da se tožbi tožnice ugodi oz. da se izdani odločbi odpravita. Tudi ni osnove za vračilo plačanega komunalnega prispevka in vračilo stroškov sodnega postopka.

Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, da je tožena stranka, ob sklicevanju na določbo 14. člena Odloka, višino komunalnega prispevka izračunala v nasprotju s to določbo, saj je pri izračunu komunalnega prispevka za parcelo 1101/4, k.o. ... uporabila nepravilno neto tlorisno površino objekta v velikosti 58,04 m2, čeprav se na tej parceli nahaja le 14 m2 terase. Tožena stranka pa za enostavne in k stavbi naknadno prislonjene objekte ne more zaračunati komunalnega prispevka, poleg tega ti deli nimajo lastne komunalne infrastrukture. Tožnica pa je tudi že v pritožbi zoper odločbo z dne 28. 8. 2013 opozorila, da objekt v njeni lastni nima direktnega dostopa do javne ceste in ji iz tega razloga ne bi smel biti obračunan komunalni prispevek za promet in javno razsvetljavo.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo povzema argumente za svojo odločitev glede površine objekta in upoštevanja komunalne opreme ter pojasnjuje, da je bil tožnici odmerjen le prispevek za priključitev objekta na primarno prometno infrastrukturo in javno razsvetljavo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je v obravnavani zadevi štelo, da tožnica, glede na to, da je drugostopenjski organ s svojo odločbo odločbo prvostopenjskega organa odpravil in zadevo rešil sam, izpodbija drugostopenjski akt. V obravnavanem primeru gre za odmero komunalnega prispevka. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki v prvem odstavku 79. člena določa, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini in da v višino komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Po določbi 80. člen ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Po določbi prvega odstavka 82. člena ZPNačrt se pri odmeri komunalnega prispevka upoštevajo površina in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, neto tlorisna površina in njegova namembnost. V skladu z določbami ZPNačrt je bil sprejet Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ruše (Odlok). Le-ta v prvem 14. člena določa, da se zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oz. namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo tlorisne površine oz. namembnosti objekta. Po drugem odstavku istega člena komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da se v primeru, da se objekt na obračunskem območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak se zmanjša za znesek komunalne opreme, ki je na območju ni, pri čemer to velja le za sekundarno prometno ter individualno strukturo (vodovod, kanalizacija), dočim se za primarno prometno infrastrukturo, javno razsvetljavo ter javne zelene površine komunalni prispevek vselej obračuna.

V obravnavani zadevi sta sporni upoštevanje neto tlorisne površine objekta in upoštevanje komunalne opreme, na katero se objekt priključuje.

Kot prvo je med strankama sporno upoštevanje neto tlorisne površine objekta. Po presoji sodišča je drugostopenjski organ v postopku odmere komunalnega prispevka neto tlorisno površino objekta pravilno upošteval. Na podlagi podatkov gradbenega dovoljenja z dne 7. 5. 2009, ki je bilo na podlagi tedaj veljavnega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše izdano za stanovanjski objekt 162,93 m2 neto tlorisne površine na parc. št. 1101/3, k.o. ... in na podlagi podatkov iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovno-stanovanjski objekt iz januarja 2013, da neto tlorisna površina objekta znaša 220,97 m2, je pravilno ugotovil, da razlika v povečani neto tlorisni površini objekta po spremembi zazidave znaša 58,04 m2. Ravno to razliko pa je kot povečanje tlorisne površine pri svojem izračunu tudi upošteval. Določbi prvega in drugega odstavka 14. člena Odloka sta bili tako pravilno uporabljeni. Upoštevajoč podatke iz projektne dokumentacije, da gre za stanovanjsko-poslovni objekt, torej za enoten objekt, ki stoji na dveh parcelah, je kot povečano neto tlorisno površino objekta pravilno upošteval povečano neto tlorisno površino celotnega objekta in ne samo dela objekta, ki sega na parcelo št. 1101/4, k.o. ... Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba objekt, ki sega na parc. št. 1101/4, k.o. ..., šteti kot enostaven objekt, prislonjen k stanovanjskemu objektu. Tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bil za parcelo št. 1104/4, k.o. ... v letu 2008 že plačan komunalni prispevek za poslovno-stanovanjski objekt, za katerega se je naknadno pridobivalo gradbeno dovoljenje zaradi spremembe strehe, ki je bil plačan za vodovod, kanalizacijo in elektriko. Iz odločbe o odmeri komunalnega prispevka iz leta 2008, ki je v spisu, je razvidno, da je bil s to odločbo tožnici odmerjen komunalni prispevek v zvezi s postopkom za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta na parceli 1101/3, k.o. ..., na podlagi projektne dokumentacije iz julija 2008, ki jo je izdelal B., s.p., torej ne gre za isti objekt oziroma za že plačan (isti) komunalni prispevek.

Sporno je tudi upoštevanje komunalne opreme, na katero se objekt priključuje. Merila za odmero komunalnega prispevka so določena v 5. členu Pravilnika. Po določbi prvega odstavka 6. člena Pravilnika mora upravni organ ugotoviti, na katero komunalno opremo lahko zavezanec svoj objekt priključi in ali mu je uporaba določene vrste komunalne opreme omogočena. Po določbi drugega odstavka istega člena se za vsako posamezno komunalno opremo iz prejšnjega odstavka določi znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju. Po določbi tretjega odstavka istega člena je seštevek zneskov iz prejšnjega odstavka komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu.

Po presoji sodišča je drugostopenjski organ pri obračunu komunalne opreme pravilno uporabil navedene določbe Pravilnika in tretjega odstavka 14. člena Odloka. Na podlagi podatkov iz projektne dokumentacije, da je priključitev objekta možna, je pri obračunu pravilno upošteval tudi priključitev na odpadno kanalizacijo in vodovod. Ker se tudi možnost priključitve upošteva za objekt v celoti in ne za njegove posamezne dele, je neutemeljen tožbeni ugovor, da del objekta, ki sega na parcelo št. 1101/4, k.o. ..., nima komunalnih priključkov. Tudi tožbeni ugovor, da ne bi smel biti obračunan komunalni prispevek za promet in javno razsvetljavo, ker objekt nima direktnega dostopa do javne ceste, ni utemeljen, saj je bil zaradi navedene okoliščine odmerjen le prispevek za priključitev objekta na primarno prometno infrastrukturo in javno razsvetljavo, ki se v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odloka vselej obračuna.

Tožbena navedba, da je tožena stranka pri izračunu komunalnega prispevka določila neustrezen delež parcele št. 1101/4, k.o. ... in sicer 0,4, namesto minimalnega deleža, ki znaša 0,3 ter nadalje neustrezen delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, ki bi moral znašati -0,3, se prvič pojavi šele v tožbi, kar je prepozno in zato ne more biti upoštevna.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, niso podani pogoji za vračilo (že) plačanega komunalnega prispevka.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.