Jedro

Odlašanje s pripravo strategije razvoja kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta in odlašanje s sklicem skupščine, kljub izrecni zahtevi zunanjega delničarja in drugačnemu stališču nadzornega sveta pomeni hujšo kršitev obveznosti uprave in s tem utemeljen razlog za predčasno razrešitev tožnika z delovnega mesta direktorja družbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa začasnega nadzornega sveta pravne prednice tožene stranke z dne 5.12.1996 o odpoklicu tožnika s funkcije direktorja, za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 10.12.1996 o razporeditvi tožnika na drugo delovno mesto, za plačilo odpravnine v posledici nezakonitega odpoklica, oziroma odpoklica iz neutemeljenih razlogov v znesku 16,642.172,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za povračilo stroškov postopka. Hkrati je delno ugodilo zahtevku iz nasprotne tožbe in tožniku naložilo, da toženi stranki iz naslova zadržanja službenega vozila plača 3,182.146,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17.3.1997 dalje, in ji povrne 902.017,00 SIT stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z zaključki, da je tožnik s posredovanjem podatkov družbi H., ki so pomenili poslovno skrivnost, huje kršil svoje obveznosti, prav tako pa je huje kršil obveznosti uprave družbe, ker kljub drugačnim zahtevam začasnega nadzornega sveta ni bil pripravljen pripraviti strategije razvoja podjetja do konca leta 1996 in je neupravičeno odlašal z realizacijo zahteve po sklicu skupščine delničarjev.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije dejansko napada le odločitev o zavrnitvi zahtevka v zvezi z njegovo razrešitvijo oziroma odpoklicem s funkcije uprave in plačilom odpravnine. Navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je vzdržalo v veljavi sporni sklep o odpoklicu, čeprav nima razlogov, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče preizkusiti, prav tako pa tudi izpodbijana sodba nima odločilnih razlogov. Zmotno uporabo materialnega prava pa revizija vidi v zmotni razlagi določb 250. in 256. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Ur.l. RS, št. 30/93, 29/94 in 31/94) glede opredelitve pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih ravnanj, to je posredovanja podatkov družbi H. v okviru odobrenih dogovorov o poslovnem in kapitalskem povezovanju, odlaganja priprave poslovne strategije in odlaganja sklica skupščine delničarjev, za hujše kršitve obveznosti uprave družbe.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo na podlagi katere revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker izpodbijana sodba naj ne bi imela odločilnih razlogov, ni utemeljen. Nasprotno, izpodbijana sodba se izrecno opredeli do posameznih tožnikovih ravnanj, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in do njihovega pomena z vidika razlogov za tožnikov odpoklic oziroma z vidika kršitve njegovih obveznosti na funkciji uprave.

Očitek, da je sodišče vzdržalo v veljavi sporni sklep nadzornega sveta tožene stranke o odpoklicu tožnika, čeprav ga ni mogoče preizkusiti, pomeni uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava.

Odločanje nadzornega sveta družbe ureja ZGD v 271. in naslednjih členih ter statut tožene stranke, pogoje za odpoklic posameznega člana uprave oziroma predsednika pa določa 250. člen ZGD. Tako iz zapisnika seje nadzornega sveta z dne 5.12.1996, kot iz pisnega odpravka sklepa o odpoklicu z dne 10.12.1996, je razvidno, da je nadzorni svet tožnika odpoklical, ker je štel, da je huje kršil obveznosti nosilca začasne uprave. Zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da iz formalnih razlogov sporni sklep ni nezakonit. Na podlagi določb 250. člena ZGD lahko nadzorni svet odpokliče predsednika ali člana uprave, če ugotovi, da huje krši obveznosti oziroma da ni sposoben voditi poslov.

Na podlagi določb 256. člena ZGD mora uprava med drugim poročati nadzornemu svetu o načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja, nadzorni svet pa lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje družbe. V 283. členu ZGD določa, kdaj je potrebno sklicati skupščino družbe in hkrati določa pooblastila uprave, za njen sklic. V skladu s temi določbami je statut tožene stranke predvidel sklic skupščine, kadar je to v korist družbe, izrecno pa tudi na zahtevo vsaj 5 % delničarjev ali na zahtevo nadzornega sveta.

Teža in pomen ravnanj uprave, ki pomenijo kršitev gornjih določb, je v veliki meri odvisna od razmer, v kakršnih se družba nahaja.

Sodišče je ugotovilo, da je tožnik kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta odlašal s pripravo in predložitvijo strategije razvoja tožene stranke za leto 1997 in samovoljno pripravo strategije odložil na začetek leta 1997. Prav tako je kljub izrecnemu predlogu delničarja z več kot 5 % kapitalskim deležem in izrecni pobudi predsednice nadzornega sveta odlašal s sklicem skupščine. To ravnanje je sovpadalo z obdobjem po lastninskem preoblikovanju tožene stranke, ko se je na novo oblikovala njena lastninska struktura, ko so se pri toženki in med njenimi lastniki (večinsko interno lastništvo delnic) širile govorice, da naj bi se tožnik samovoljno še naprej pogovarjal z družbo H. o kapitalskih povezavah in poslovnih skrivnostih, ko je bila tožena stranka opozorjena, da išče tožnik pri zunanjih lastnikih delnic podporo za koncept managerskega odkupa delnic, sočasno pa je tožnik zaostroval komunikacijo z nadzornim svetom in internimi lastniki delnic, pa tudi strokovnimi sodelavci. Vse to so ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano.

Revizijsko sodišče soglaša, da pomeni v takih razmerah tožnikovo odlašanje s pripravo strategije razvoja kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta in odlašanje s sklicem skupščine delničarjev, kljub izrecni zahtevi zunanjega delničarja in drugačnemu stališču nadzornega sveta, hujšo kršitev obveznosti uprave v smislu določb 1. odstavka 250. člena ZDR v zvezi z določbami 256. člena in 283. člena ZGD ter določbami statuta tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnik dejansko povzročil nevzdržno stanje in negotovost pri toženi stranki ter med njenimi delničarji, ki bi bila lahko prav z ustreznim sodelovanjem z nadzornim svetom ter s pravočasno pripravo strategije razvoja in sklicem skupščine delničarjev, odpravljena. Glede na ugotovljene razmere in ugotovitve, da je tožnik odlašal s pripravo strategije razvoja in sklicem skupščine v nasprotju z zahtevami nadzornega sveta ter formalnim predlogom kvalificiranega delničarja, za odločitev ni bistveno, ali je tožnik dejansko samovoljno posredoval družbi H. podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost, ali pa je s to družbo dejansko kontaktiral zgolj v okviru predhodnih pooblastil. Ker je bil, glede na gornjo presojo tožnikovih ravnanj, v smislu določb 250. člena ZGD tožnik zakonito odpoklican iz utemeljenih razlogov, je sodišče pravilno ugotovilo, da niti na podlagi navedene določbe ZGD niti na podlagi določb XVII. točke njegove pogodbe o zaposlitvi, ki je predvidevala plačilo odpravnine le ob nezakoniti razrešitvi oziroma nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, tožnik do zahtevane odpravnine ni bil upravičen.

Ker se je tožnik v reviziji izrecno omejil zgolj na izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje glede odločitve o razrešitvi in plačilu odpravnine, sodišče v ostalem izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Glede na povedano je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.