Jedro

Predmet izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta predstavlja 9 stanovanj in tem stanovanjem pripadajoči prostori, deli in naprave ter zemljišče, kar pa v izpodbijanem aktu ni izraženo v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 208/2007-25 z dne 14.12.2007, je tožeča stranka dne 21.1.2008 vložila revizijo. Zatrjuje, da je revizija dovoljena, "ker vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta predstavlja 9 stanovanj in tem stanovanjem pripadajoči skupni prostori, deli in naprave ter zemljišče, kar prav gotovo presega vrednost 20.000,00 EUR", kot je opredeljeno v 1. točki 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) in ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1).

Revizija ni dovoljena.

Z navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki jo tožeča stranka kot revident izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi določb 1. odstavka 63. člena, v zvezi z določbami 104. in 105. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Ljubljana z dne 31.8.2006, s katerim je prvostopni organ zavrgel pritožbo in predlog za obnovo postopka tožeče stranke, oba v zvezi z delno odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ljubljana, Izpostava Center, z dne 1.6.2000, ter zavrgel predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nepremičnine, vpisane v z.k. vl. 18 k.o... S svojo odločbo z dne 11.12.2006 je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep z dne 31.8.2006. Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot revizijskega sodišča v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

V skladu z določbo 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena: če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR (1. točka tega odstavka); če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo (2. točka tega odstavka); če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko (3. točka tega odstavka).

V obravnavani zadevi tožeča stranka glede vrednosti revizije (1. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1) navaja, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta predstavlja 9 stanovanj in tem stanovanjem pripadajoči prostori, deli in naprave ter zemljišče, kar po njenem mnenju prav gotovo presega vrednost 20.000,00 EUR. V tem aktu pa to ni izraženo v denarni vrednosti. Zato po mnenju revizijskega sodišča določba 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (vrednostna revizija) v tem primeru ne pride v poštev.

Tožeča stranka kot revident v reviziji ne zatrjuje konkretno in določno, katere okoliščine so podane, da bi lahko revizija bila dovoljena po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje, odstop od sodne prakse) oziroma iz navedb revidenta ni razvidno, katero pomembno pravno vprašanje je to.

Po presoji revizijskega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed zatrjevanih razlogov po 1. in 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.