Jedro

V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusnopravne organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZGD.

Če samostojni podjetnik preneha opravljati eno od dejavnosti (ukinitev dejavnosti mehanična popravila motornih vozil), še naprej pa opravlja ostale dejavnosti (trgovina na drobno z rezervnimi deli, birotehnika ...), lahko delavcu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu po določbah 33. do 36. člena ZDR, ne pa na podlagi 1. alinee 125. člena ZDR.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba glede zahtevka pod točko 1 spremeni tako, da se glasi: "Razveljavi se sklep tožene stranke A. o prenehanju delovnega razmerja tožnika B., z dne 24.6.1997 in odgovor na pritožbo (dokončni sklep) z dne 1.7.1997 kot nezakonit." V nespremenjenem delu se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 24.6.1997 in z dne 1.7.1997 ter reintegracijski in reparacijski zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje pa je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik in smiselno uveljavlja vse tri pritožbene razloge ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na obstoj absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) in pravilno uporabo materialnega prava in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja zmotno uporabilo materialno pravo.

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je tožena stranka tožniku izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 1. alinee 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Po citirani zakonski določbi lahko zasebni delodajalec, kar tožena stranka tudi je, pisno odpove delavcu delovno razmerje med drugim tudi, če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca. Sodišče prve stopnje ne razlaga citirane določbe v smislu popolnega prenehanja dejavnosti zasebnega delodajalca, ampak je po zaključku prvostopenjskega sodišča ta razlog podan tudi v primeru, ko preneha samo ena od dejavnosti.

Pritožbeno sodišče ne soglaša z navedenimi razlogi sodišča prve stopnje. Delovna razmerja delavcev zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom oziroma z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov - "zasebni delodajalec", se podrobneje uredijo s pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih pa tudi sicer posebej ureja posebnosti delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih. Te posebnosti se nanašajo zlasti na odpoved delovnega razmerja danega s strani zasebnega delodajalca.

Le-ta lahko odpove delovno razmerje delavcu tudi v primeru, če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca. Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 30/93, 29/94, 82/94) je potrebno zasebnega delodajalca opredeliti kot samostojnega podjetnika -posameznika. Po 7. odstavku 1. člena ZGD je to fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusno pravno organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za tiste primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odst. 76. člena ZGD. Podjetnik priglasi prenehanje poslovanja organu pristojnemu za javne prihodke, mora pa vsaj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja, na primeren način (s pisnim upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja. Enaka dolžnost smiselno velja tudi za podjetnika, ki namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. Ker tožena stranka v času izdaje sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni prenehala z dejavnostjo v smislu 1. alinee 125. člena ZDR v povezavi s 1. odst. 72. člena ZGD, je sklep o prenehanju delovnega razmerja po zaključku pritožbenega sodišča nezakonit. Iz razlogov sklepa o prenehanju delovnega razmerja izhaja, da delo avtomehanika ni bilo več potrebno, zato bi morala tožena stranka, seveda pa tega ne more storiti sodišče, tožnika opredeliti za trajno presežnega delavca, saj tudi delavci zaposleni pri zasebnem delodajalcu uživajo glede začasnih in trajnih presežkov enako varstvo pravic kot sicer delavci zaposleni pri pravnih osebah. Z novelo ZDR (Ur.l. RS št. 5/91) je bila črtana možnost odpovedi delovnega razmerja delavcu pri zasebnem delodajalcu v primeru, če se 6 mesecev ali več zmanjša obseg dela oz. poslovanja ali če so prenehali objektivni pogoji zaradi katerih je bilo sklenjeno tako delovno razmerje. S tem je bila uzakonjena možnost odpovedi iz razlogov, ki so sedaj na splošno navedeni pri trajnih presežnih delavcih, tudi delavcem, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo 1. alineo 125. člena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu na podlagi 4. točke 373. člena ZPP delno spremenilo tako, da je razveljavilo sklep o prenehanju delovnega razmerja kot nezakonit, saj tožena stranka ni začela postopka za ukinitev dejavnosti, kar bi lahko bila pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja po navedeni alinei citirane določbe zakona.

Glede reintegracijskega in reparacijskega zahtevka pa je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v novo sojenje, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ostalo dejansko stanje glede tega dela zahtevka nepopolno ugotovljeno. Pri ponovni presoji naj sodišče prve stopnje ugotovi tožnikovo prikrajšanje pri plači, pri tem pa naj tudi upošteva, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik s 1.9.1997 sklenil z Avto tabor d.o.o. pogodbo o delu v skladu s členi 107 do 110 Zakona o delovnih razmerjih. Ugotovi naj tudi, ali tožnik še vedno vztraja pri reintegracijskem zahtevku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo tako kot izhaja iz izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje.