Jedro

Za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odstavku 303. člena KZ-51 ni bilo treba, da bi bilo dejanje storjeno v organizirani skupini ali oboroženo ali nasilno.

Izrek

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

M.M., B.A., J.E. in B.U. so bili z v uvodu navedeno sodbo spoznani za krive storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odstavku 303. člena KZ. M.M. je izreklo kazen šest mesecev zapora, za tem pa ob upoštevanju kazni prav tako šest mesecev, določene v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo istega okrajnega sodišča, ki je bila preklicana, še enotno kazen devetih mesecev zapora, A.B. in J.E. in B.U. pa je izreklo vsakemu kazen pet mesecev zapora.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je v skladu s 1. odstavkom 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vložila vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve Kazenskega zakona po 1. točki 1. odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 1. točko 23. člena tega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da vse obsojence oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po mnenju vrhovne državne tožilke tako v abstraktnem kot tudi v konkretnem opisu v izreku ni naveden eden od znakov kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po tedaj veljavnem kazenskem zakoniku, saj opis ne vsebuje ne abstraktne in ne konkretne navedbe, da bi bilo dejanje storjeno ali v organizirani skupini ali pa oboroženo ali pa nasilno. Tako opisano dejanje nima enega od znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 303. člena KZ, to je prestop ali poskus prestopa jugoslovanske meje v "organizirani skupini, oborožen ali nasilno", in je bil torej kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega so bili obdolženci preganjani, kaznivo dejanje.

Člen 303 Kazenskega zakonika (Uradni list FLRJ, št. 13 z dne 9.3.1951 z začetkom veljave 31.3.1951) je v 1. odstavku 303. člena določal, da stori kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo, kdor brez dovoljenja prestopi mejo Federativne ljudske Republike Jugoslavije (kazen predpisana za to kaznivo dejanje je bil zapor do dveh let). Organizirano skupino (mreža) je predvidel v 3. odstavku kot kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja z bistveno strožjo predpisano kaznijo. Člen z navedeno vsebino je veljal do novele KZ, ki je pričela veljati (v največjem delu) 1. januarja 1960. Z novelo je bil prepovedan prehod čez državno mejo inkriminiran samo, če je šlo za nevarnega storilca (če je bil v skupini ali oborožen ali je mejo poskušal prestopiti nasilno).

V obravnavani kazenski zadevi so bili obsojenci spoznani za krive storitve temeljne oblike kaznivega tega dejanja za storitev katerega je zadoščalo, kot je bilo že pojasnjeno, prestop državne meje brez dovoljenja.

V zahtevi očitana kršitev določb materialnega zakona torej ni podana, saj vsebuje dejanje, opisano v izreku, vse zakonske znake, zaradi česar je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo.