Jedro

Iz 238.f člena ZIZ izhaja, da gre pri 226. členu in 238. členu ZIZ za sukcesivno predvideni izvršilni sredstvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je na upnikov predlog izdalo sklep o izvršbi, s katerim je pod točko 1 odločilo, da je dolžna dolžnica takoj omogočiti izvrševanje stikov med upnikom – očetom M.M. in mladoletno hčerko L.M. in sicer vsak ponedeljek in vsako sredo (oz. v primeru nadomestitve stika na drug dan) in sicer tako, da očetu omogoči prevzem hčerke v vrtcu I., v kolikor pa dolžnica tega ne bo omogočila, je dolžna za vsako kršitev plačati znesek 1.000,00 EUR. Pod točko 2 sklepa o izvršbi pa je sodišče odločilo, da se v primeru, če dolžnica svoje obveznosti iz točke 1 ne bo izvršila, torej omogočila stika očeta s hčerko, izvršba v ponedeljek in sredo (oz. na določen nadomestni datum) opravi z odvzemom hčerke ter njeno izročitvijo očetu, pri čemer se za izvršitelja določi F.S., za sodelovanje pri izvršbi pa se določi strokovna delavka CSD.

Dolžničinemu ugovoru proti taki odločitvi je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom delno ugodilo in sicer tako, da je sklep o izvršbi v točki 2 (v kateri je bila določena izvršba z odvzemom hčerke materi ter njena izročitev očetu s pomočjo sodnega izvršitelja in ob sodelovanju strokovne delavke CSD) razveljavilo ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo. V preostalem delu (v zvezi z odločitvijo pod točko 1 sklepa o izvršbi) pa je dolžničin ugovor zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih nosi vsaka stranka svoje.

Proti ugodilnemu delu sklepa (torej kolikor je bilo dolžničinemu ugovoru ugodeno in sklep o izvršbi razveljavljen) se pritožuje upnik po pooblaščenki. V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo ugovor v celoti zavrniti. Prve točke sklepa namreč ni mogoče izvršiti, ker hčerke v vrtcu več ni, saj jo je dolžnica izpisala 7.4.2014, o čemer je upnik sodišče opozoril že v svoji vlogi z dne 22.4.2014 in predlagal izrek denarne kazni. Na to je opozoril tudi v odgovoru na dolžničin ugovor. Dolžnica se tudi ne odziva na povabila centra za socialno delo in še naprej vztraja pri neizvrševanju stikov ob ponedeljkih in sredah, zato po mnenju pritožbe ni za pričakovati, da bo denarna kazen, katere plačilo bi bilo dolžnici naloženo, uspešna. V nadaljevanju pritožbe opozarja, da ima oče sedaj s hčerko manjši obseg stikov kot prej, da je bil namen sodne poravnave, da naj bi se po 15.3.2014 stiki povečevali, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj hčerke. Iz listin, ki jih je upnik priložil, izhaja, da je ravnanje dolžnice usmerjeno v preprečevanje stikov med očetom in hčerko in da izvršitev sklepa o izvršbi pod točko 1 v danem trenutku ne bo uspešna, ker upnik sploh ne ve, kje se hčerka ob ponedeljkih in sredah nahaja.

Dolžnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je Okrožno sodišče v Kopru v novem postopku, ki se vodi zaradi spremembe ure, ob kateri naj bi se stiki pričeli izvajati ob ponedeljkih in sredah, izdalo začasno odredbo, s katero je ugodilo upniku in odredilo stike tudi ob ponedeljkih in sredah, dolžnica pa se take začasne odredbe drži. Navaja, da so vsi postopki, ki jih upnik vodi, namenjeni nagajanju ter da še ni prišlo do situacije, da dolžnica ne bi izpolnila sklepa o izvršbi, ki ji nalaga, naj otroka odda ob določenih dnevih. Zato niti denarno kaznovanje, niti odvzem otroka nista potrebna.

Pritožba ni utemeljena.

Način izvršitve odločbe o osebnih stikih ureja 238.f člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Določa, da se sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena ZIZ, kar pomeni, da mora v takem primeru sodišče dolžniku s sklepom o izvršbi naložiti (določiti rok za) izpolnitev obveznosti in hkrati izreči denarno kazen za primer, če dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, pa opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izda nov sklep in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu. Omejitev denarne kazni na desetkratnik zneska iz drugega odstavka 226. člena ZIZ pri tovrstnih izvršbah ni predvidena.

Za izjemne in posebej utemeljene primere, ko je to nujno za zagotovitev koristi otroka, izvršba z izrekom denarnih kazni pa ni bila uspešna, sodišče dovoli opravo izvršbe tako, kot je določeno v 238.e členu ZIZ, torej z odvzemom otroka osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe s pomočjo izvršitelja ter z izročitvijo otroka drugemu roditelju.

Iz zgoraj povzetih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju torej povsem jasno izhaja, da je primarno izvršilno sredstvo za realizacijo odločbe o osebnih stikih izrek denarne kazni, le v izjemnih in posebej utemeljenih primerih pa je predvidena izvršba z odvzemom otroka. Prvostopenjsko sodišče, ki je najprej nekritično sledilo predlogu in izdalo sklep o izvršbi z obema izvršilnimima sredstvoma hkrati, je torej navedeno določilo (238.f člen) uporabilo napačno. Zato je v nadaljevanju postopka povsem pravilno ugodilo dolžničinemu ugovoru in izvršilni sklep v točki 2 razveljavilo ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. Kot je pravilno obrazložilo, upnik ni navedel nikakršnih okoliščin, predvidenih v drugem odstavku 238.f člena ZIZ, ob obstoju katerih je mogoče dovoliti izvršbo z odvzemom otroka, poleg tega pa se izvršba z izrekom denarne kazni še ni pričela izvrševati, zato niti ni mogoče šteti, da ni bila uspešna (kar je poleg posebnih okoliščin dodatno zahtevani pogoj za opravo izvršbe na način iz 238.e člena ZIZ). Iz 238.f člena ZIZ namreč izhaja, da gre v takem primeru za dve sukcesivno predvideni izvršilni sredstvi.

Okoliščina, da je dolžnica otroka izpisala iz vrtca, na tako odločitev ne more vplivati. Kot izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave z dne 23.9.2013) je njegovo bistvo določitev stika otroka z očetom (tudi) vsak ponedeljek in vsako sredo, zapis, da bo oče otroka prevzel v vrtcu, pa predstavlja le določitev lokacije, na kateri se prevzem otroka izvede. Če je dolžnica s svojim ravnanjem prevzem otroka na tej lokaciji onemogočila, to ne pomeni, da upniku ni dolžna ob navedenih dnevih stika omogočiti ali tako, da otroka pripelje pred vrtec ali tako, da omogoči njegov prevzem na drugem kraju.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 265. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).