Jedro

Oprostitev poroka velja le v primeru, če je zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo po krivdi upnika. Neprerekane so bile trditve tožeče stranke, da je do izstopa poroka iz pogodbenega razmerja prišlo na prošnjo prvo in drugotoženega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnik krije sam stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 116123/2013 z dne 17. 7. 2013 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka ter (II.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 634,00 EUR s pripadki.

2. Drugotoženi se je zoper sodbo pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1013., 1027. člen OZ) in relativno bistvene kršitve določb postopka iz 437. člena ZPP.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Pritožnik (drugotoženi) navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo okoliščino, da je tožeča stranka od pogodbe odstopila 26. 6. 2013, s tem se je pogodba štela za razvezano, zato je podlaga za tožbeni zahtevek v odškodninski odgovornosti (zaradi kršitve pogodbenih obveznosti) in ne gre za izpolnitev po pogodbi, pritožnik pa ni solidarni porok za plačilo odškodninske obveznosti.

7. Povsem pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre v tej zadevi za pravnoposlovno obveznost. Pritožnik je kot solidarni porok v Pogodbi o odobritvi limita na transakcijskem računu (A1 z dodatki) zavezan k izpolnitvi obveznosti glavnega dolžnika (prvotoženega, ki ni vložil pritožbe). Višina in zapadlost terjatve iz Pogodbe o odobritvi limita na transakcijskem računu v pritožbi ni več sporna. Pritožnik kot solidarni porok jamči, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne stori (1012. člen Obligacijskega zakonika – OZ in 10.b točka pogodbe). Tudi sicer višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval (ugovarjal) odškodninske podlage zahtevka. Pritožbena navedba o zmotni uporabi 1013. člena OZ torej ni utemeljena.

8. Pritožnik navaja, da je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna listina, saj je overjen izpis iz upnikovih poslovnih knjig podpisan s strani A.A. in B.B., tožeča stranka pa ni izkazala, da bi bili odgovorni osebi tožeče stranke, niti kaj takega ne izhaja iz sodnega registra.

9. Ta pritožbena navedba je pritožbena novota v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, ki je višje sodišče ne sme upoštevati. V postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik ni oporekal lastnosti verodostojne listine zaradi zatrjevano napačnih podpisnikov, zatrjeval je le, da upnik v postopku na podlagi verodostojne listine zoper njega ni predložil ustrezne verodostojne listine, ker overjeni izpisek iz upnikovih poslovnih knjig ne izkazuje terjatve zoper njega, temveč le terjatev zoper dolžnika iz pogodbe. Sicer pa je sodišče prve stopnje prepričljivo in pravilno odgovorilo, zakaj je bil IOP zadostna podlaga za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje ugovora pritožnika ni sprejelo, zato ni prekršilo drugega odstavka 437. člena ZPP.

10. Pritožnik v nadaljevanju zatrjuje, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pred koriščenjem limita pridobila vsa potrebna zavarovanja v skladu z 10. členom Pogodbe o odobritvi limita na transakcijskem računu. V zvezi s tem navaja, da so v spis predložene bianco menice ter menične izjave s pooblastilom za unovčenje menice brez datuma, zato naj bi bil zaključek o pravočasnem zavarovanju terjatve preuranjen. Višje sodišče odgovarja, da pritožnik ne pojasni, zakaj so predložene listine zaradi izostanka navedbe datuma zapadlosti nezadostno jamstvo za zavarovanje upnikove terjatve. Ker je pritožba v tem delu pavšalna, odločitev ne potrebuje daljše obrazložitve.

11. Končno tudi ni utemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na zmanjšanje zavarovanja zaradi izstopa solidarnega poroka C.C. iz pogodbenega razmerja. Pritožnik navaja, da je pomembno tudi to, da je tožeča stranka dovolila, da so se zavarovanja zmanjšala. Višje sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je opozorilo, da se določba 1027. člena OZ nanaša na situacije, ko upnik enostransko opusti zastavo ali kakšno drugo pravico, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove obveznosti, ali če jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoči prehod te pravice na poroka. Oprostitev poroka velja torej le v primeru, če je zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo po krivdi upnika. Neprerekane so bile trditve tožeče stranke, da je do izstopa C.C. iz pogodbenega razmerja prišlo na prošnjo prvo in drugotoženega (sodišče prve stopnje je opozorilo na Dodatek št. 3; A4), zato ni uresničen zakonski dejanski stan iz 1027. člena OZ. Tudi v tem delu pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

12. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbe temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.