Jedro

Nujno sosporništvo (kot podvrsta enotnega sosporništva) je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, razveljavita se sodba sodišča prve stopnje v točkah II, III in IV ter sodba sodišča druge stopnje, kolikor se nanaša na razveljavljeno prvostopenjsko sodbo in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo:"I. Ugotovi se, da je zunajzakonska skupnost med tožečo stranko N. Č., ... in toženo stranko F. U., ..., trajala od jeseni leta 1983 do 1.5.1988. Kar je iz naslova trajanja zunajzakonske skupnosti med njo in tožencem tožeča stranka zahtevala več, se zavrne.

II. Tožbeni zahtevek tožeče stranke ki se glasi: 1. "Ugotovi se, da nepremičnina na parc. št. 1363 vl.št. 1990 k.o. ... oziroma delež tožeče stranke do 1000/3483/tin tožene stranke na navedeni nepremičnini spada v skupno premoženje pravdnih strank ter je delež tožeče stranke N. Č. na tem premoženju 1/2 oziroma 500/3483. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse sodno odmerjene pravdne stroške v petnajstih dneh od izdaje sodbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila", se zavrne.

III. Podrejeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "Ugotovi se, da je tožeča stranka kot pošteni graditelj vlagala v nepremičnino v parc. št. 1361 vl. št. 1990 k.o. ... oziroma v njen delež do 1000/3483, ki je v lasti tožene stranke, in ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo in je tako postala lastnik do 1/2 tega objekta in ji zato pripada tudi ustrezen del funkcionalnega zemljišča", se zavrne.

2. Stališče prvostopenjskega sodišča je, da je tožnica izkazala pravni interes za vložitev ugotovitvenega zahtevka glede dalj časa trajajoče življenjske skupnosti z napotitvenim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani. Odločitev o tem zahtevku je sodišče oprlo na ugotovitev, da je zatrjevana skupnost med pravdnima strankama trajala od jeseni leta 1983 do 1.maja.1988. Preostale zahtevke je sodišče zavrnilo zaradi stališča, da so vsi solastniki sporne nepremičnine nujni sosporniki in zato s tožbo proti enemu od njih ni bila tožena prava stranka.

3.Tožnica se je pritožila proti prvostopenjski sodbi v zavrnilnem delu, pritožbeno sodišče pa je v celoti zavrnilo njeno pritožbo.

4.Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razlogov "zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka". V reviziji je predstavljen potek dosedanjega postopka (vsebina prvostopenjske sodbe, povzetek pritožbenih trditev in vsebina drugostopenjske sodbe). Preostanek revizije je posvečen nasprotovanju stališču obeh sodišč, da so solastniki nepremičnine nujni sosporniki in zato ni bila tožena prava stranka. Tožnica poudarja, da je s tožencem zgradila samostojno stanovanjsko hišo in tako ustvarila skupno premoženje. S tožbo posega le v 1000/3483-tin nepremičnine, ki so v (so)lasti toženca in zato ne posega v stvarnopravna upravičenja ostalih solastnikov.

5.Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril. Revizija je delno utemeljena.

6.Revizijsko sodišče preizkusi pravnomočno drugostopenjsko sodbo le v mejah razlogov, ki so v reviziji ustrezno konkretizirani in argumentirani, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava(1). Revidentka ni konkretizirala kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storilo pritožbeno sodišče in se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem ali so bile morda pri sojenju storjene relevantne procesne kršitve.

7. Ugodilni del sodbe prvostopenjskega sodišča glede ugotovitvenega zahtevka (I. točka izreka) je postal pravnomočen že pred odločanjem pritožbenega sodišča, saj se stranki glede navedene odločitve nista pritožili. Zavrnitev ugotovitvenega zahtevka v preostalem delu je materialnopravno pravilna glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (4., 5. in 6. stran prvostopenjske sodbe).

8.Revizija je utemeljena, kolikor se nanaša na uporabo materialnega prava v zvezi z zavrnitvijo preostalih tožničinih zahtevkov. Zmotno je namreč stališče obeh sodišč, da bi morala tožnica tožiti poleg toženca tudi preostale solastnike parcele št. 1361, vl. št. 1990 k.o. ... Nujno sosporništvo (kot podvrsta enotnega sosporništva) je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. Tožnica in toženec sta v sporu glede deleža na skupnem premoženju, ki ga je tožnica opredelila kot solastninski delež 1000/3483-tin navedene nepremičnine. Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev. Tožnica s tožbo uveljavlja delež na skupnem premoženju, pri čemer pa skupno premoženje opredeli kot solastninski delež, glede katerega je toženec vknjižen v zemljiški knjigi. Toženec načeloma lahko razpolaga s svojim solastniškim deležem brez soglasja ostalih solastnikov(2) in zato ni videti razloga za nastanek nujnega sosporništva vseh solastnikov. Ali povedano drugače: odločitev o tožničinih zahtevkih v nobenem primeru ne bi posegla v upravičenja drugih solastnikov nepremičnine in zato tudi ne more biti utemeljenega razloga za njihovo udeležbo v pravdi v okviru nujnega sosporništva.

9. Delna zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu, delna ugoditev reviziji pa v drugem odstavku 380. člena ZPP. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri odločanju o tem ali so solastniki nepremičnine v konkretnem primeru nujni sosporniki, sodišči nista ugotavljali relevantnih dejstev v zvezi v skupnim premoženjem pravdnih strank. Pri odločanju o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem, bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravnomočno ugotovitveno sodbo glede trajanja trajnejše življenjske skupnosti pravdnih strank, ki ima naravo odločitve o vmesni ugotovitveni tožbi(3).

10.Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržana za končno odločbo(4).

Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 367. člena in 371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Op. št. (2): Primerjaj drugi odstavek 14. člena Zakona o temeljih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR. Op. št. (3): Primerjaj tretji odstavek 181. člena ZPP.Op. št. (4): Primerjaj tretji odstavek 165. člena ZPP.