10. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Gliha iz Velike Loke in Amalije Joras iz Ljubljane na seji dne 10. aprila 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98) in Zakona o spremembi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 59/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnici sta s pobudo z dne 25. 3. 2002 izpodbijali Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-G), ker ne določa, da začne teči 15-letni rok za plačilo terjatve z dnem vložitve zahteve za vrnitev premoženja, če jo sodišče ni hotelo obravnavati, da Republika Slovenija jamči z vsem svojim premoženjem za izplačilo obveznosti po tem zakonu in da je vsako podaljševanje prej navedenih rokov v nasprotju z Ustavo. Z uveljavitvijo Zakona o spremembi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1A) je bil spremenjen z ZIKS-G uveljavljeni 145.c člen. Z 2. členom ZIKS-1A je določen tudi začetek teka zastaralnega roka za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov iz 145.c člena za upravičence, ki so to pravico dobili šele z uveljavitvijo tega zakona. Glede na to sta pobudnici na poziv Ustavnega sodišča odgovorili, da vztrajata pri vloženi pobudi in da jo "razširjata" še na določbe ZIKS-1A.

Spremenjeni 145.c člen izpodbijata, ker ne določa, da gre za odškodninske zahtevke za čas od dneva učinkovanja razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Tudi 2. člen ZIKS-1A izpodbijata, ker se ne nanaša na odškodnine za čas od učinkovanja razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Obema novelama očitata, da nista v skladu z Ustavo ter z evropsko pravno kulturo in civilizacijo, ker ne določata, da se v primerih, ko tožilstvo in drugi organi niso hoteli obravnavati zadeve, odškodnina izplača v enkratnem znesku in v gotovini.

B.

2.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v 24. členu določa, da lahko da pobudo za začetek postopka vsak, ki izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (drugi odstavek). Pravni interes mora biti neposreden in konkreten. To pomeni, da je pravni interes podan le tedaj, če bi morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu povzročila izboljšanje njegovega pravnega položaja.

3.Iz pobude in njene dopolnitve je razvidno, da pobudnici po vsebini izpodbijata ureditev, ki se nanaša na odškodninske zahtevke iz 145.c člena ZIKS in 2. člena ZIKS-1A. Člen 145.c ZIKS izključuje možnost povrnitve izgubljenega dobička za čas od zaplembe premoženja do dneva pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Člen 2 ZIKS-1A pa določa, da začne teči zastaralni rok za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za upravičence, ki so šele s tem zakonom dobili pravico uveljavljati odškodninske zahtevke za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja do dneva vložitve zahteve za povrnitev škode, šele z dnem uveljavitve tega zakona.

4.Pobudnici sicer zatrjujeta, da sodišče ni hotelo obravnavati njune zadeve, vendar iz priložene dokumentacije ni razvidno, da bi pobudnici vložili odškodninske zahtevke, na katere se nanašata izpodbijani določbi ZIKS in ZIKS-1A. Pobudi prilagata listine in sodne odločbe iz let od 1988 do 1990, ki se nanašajo na postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti, v katerem je bila leta 1990 izdana sodba, s katero je bila odločba o zaplembi kazni celotnega premoženja odpravljena, in dopis Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 4. 3. 2002, iz katerega je razvidno le, da je na predlog pobudnic v teku nepravdni postopek zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja. V tem postopku pa uporaba izpodbijanih določb ne pride v poštev.

5.Ker pobudnici pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti ZIKS-1A in ZIKS-G nista izkazali, je bilo treba pobudo zavreči.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić