Jedro

Mejaš nima pravnega interesa in zato tudi ne lastnosti stranke v postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe sosednjega zemljišča. Predmet upravnega spora ne morejo biti morebitni protipravni posegi sosedov v lastninsko pravico tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ - geodetska uprava je z odločbo z dne 26.6.1990, izdano na podlagi 2. odstavka 30. člena zakona o zemljiškem katastru, ugotovil spremembe vrste rabe parc. št. 938/1 in 938/3, last ... Zoper to odločbo sta tožnika vložila pritožbo, ki pa jo je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrgla. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da se odločba prvostopnega organa nanaša le na spremembo rabe zemljišča in ne na ugotavljanje posestne meje med navedenima parcelama in parcelo št. 989 last tožnikov. Tožnika ne moreta imeti pravnega interesa in s tem tudi ne lastnosti stranke v postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe sosednjega zemljišča. V predmetnem postopku ni bila spremenjena površina parcel št. 938/1 in 938/3, spor glede posestne meje pa lahko razreši le sodišče. Tožeča stranka v tožbi ponavlja svoje pritožbene navedbe. Navaja, da ko so geometri v letu 1990 merili parcele last ..., so avtomatično merili tudi parcelo tožnikov. Odločba prvostopnega organa je dejansko povzročila zmanjšanje parcele last tožeče stranke v korist parcel last ... in ..., ki se tako tudi obnašata. Takoj po prejemu prvostopne odločbe sta ... zahtevala od tožeče stranke da se umakne iz gospodarskega poslopja, ki je na njeni parceli, ker da sta po navedeni odločbi postala lastnika tega poslopja. Tožeča stranka meni, da je na podlagi odločbe prvostopnega organa prišlo do spremembe mapnega stanja oziroma do spremembe meje v njeno škodo. Predlaga, da sodišče spremeni izpodbijano odločbo tožene stranke tako, da ugodi pritožbi tožeče stranke, razveljavi odločbo prvostopnega organa in mu zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter še navaja, da je zmotna trditev tožeče stranke, da se je ob ugotavljanju spremembe vrste rabe na parcelah št. 938/1 in 938/3 avtomatično merila tudi parcela tožeče stranke št. 989. Iz primerjave delilnega načrta z dne 15.6.1990 s kopijo katastrskega načrta z dne 3.2.1993, ki prikazuje staro stanje, je razvidno, da v naravi ugotovljen objekt sega le do meje parcele št. 938/3. Podatki o parceli št. 989, ki je v lasti tožeče stranke, se v zemljiškem katastru niso v ničemer spreminjali.

Tožba ni utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov v tej zadevi je razvidno, da je z odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 26.6.1990 bila spremenjena le vrsta rabe parcel št. 938/1 in 938/3 in da se skupna površina teh parcel ni spremenila. Ker se pri ugotavljanju spremembe vrste rabe zemljišča posestne meje ne morejo spreminjati in ker tožnika nimata nobenega pravnega interesa glede ugotavljanja sprememb vrste rabe parcel last sosedov, je po presoji sodišča izpodbijana odločba tožene stranke zakonita. Predmet tega upravnega spora je lahko samo presoja zakonitosti izpodbijane odločbe in ne morebitni protipravni posegi mejašev v lastninsko pravico tožnikov.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe tega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).