Jedro

Prvostopni organ je prošnjo tožeče stranke za podaljšanje roka zavrnil z obrazložitvijo, da razlogi za podaljšanje roka niso v vsebinski zvezi z dopolnitvijo vloge oziroma s potencialnimi problemi pri pridobivanju podatkov. Takšen zaključek pa je v nasprotju s podatki spisa. Tožeča stranka je takoj po prejemu poziva za dopolnitev vloge v dopisu prvostopnemu organu zaprosila za dodatne informacije in podaljšanje roka. V postopku je zaprosila tudi za pojasnila in dodatne dokumente. Glede na to ni mogoče pritrditi zaključku iz izpodbijanega sklepa, da razlogi za podaljšanje roka niso v vsebinski zvezi z dopolnitvijo vloge.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Agencije RS za okolje, št. 35523-5/2012 z dne 18. 11. 2014 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3555-72/2014-2-BM z dne 3. 10. 2015 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka v uvodu navedenega sklepa je bilo odločeno, da se ne ugodi prošnji tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, vodovodni sistem X., za potrebe obratovanja hidroelektrarne, z instalirano močjo manjšo od 10 MW (v nadaljevanju Mhe) za proizvodnjo električne energije (izraba energetskega potenciala vode) na zemljiščih s parc. št. 493/5 in 566/3 k.o. …. Z 2. točko izreka je bilo odločeno, da se zahtevek tožeče stranke za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo za potrebe obratovanja Mhe zavrže. V 3. točki izreka je bilo zapisano, da pritožba zoper sklep iz 2. točke izreka ne zadrži izvršitve, v 4. točki pa, da v postopku izdaje sklepa niso nastali dodatni stroški.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka dne 3. 6. 2006 na pristojno ministrstvo vložila koncesijsko pobudo za rabo vode za proizvodnjo električne energije oziroma izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, vodovodni sistem X., za potrebe obratovanja Mhe za proizvodnjo električne energije (izraba energetskega potenciala vode) na zemljiščih s parc. št. 493/5 in 566/3 v k.o. …. V vlogi je navedla, da namerava v obstoječe vodovodno omrežje vgraditi turbino in usposobiti objekt strojnice. Agencija za okolje je pobudo pridobila v reševanje 28. 3. 2013. V skladu z določbo šestega odstavka 25. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1B) pobude za podelitev koncesije za rabo vode iz prvega odstavka tega člena, podane do uveljavitve zakona, glede katerih še ni bil izdan koncesijski akt, štejejo za vloge za pridobitev vodnega dovoljenja. Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja mora skladno z drugim odstavkom 126. člena SZ-1 (pravilno ZV-1) vsebovati vse sestavine, ki jih zahteva Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja za raziskavo podzemnih voda. Prvostopni organ je v postopku odločanja z dopisom z dne 3. 11. 2014 tožečo stranko pozval, naj najkasneje do 11. 11. 2014 predloži naslednje podatke: natančno mesto turbine Mhe v objektu oskrbe s pitno vodo oziroma javnem vodovodu, mesto strojnice Mhe ob objektu za oskrbo s pitno vodo oziroma javnem vodovodu, številko vodnega dovoljenja vodovoda, na katerem je predvidena Mhe skupaj z navedbo upravljalca vodovoda, navedbo zajetja vodovoda, iz katerega se bo Mhe pretežno napajala (koordinate in parcela) in vzdolžni profil vodovoda z označenim mestom, kjer so predvideni turbina in strojnica Mhe. Zahtevek za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki vročen 4. 11. 2014. 3. Dne 7. 11. 2014 je tožeča stranka prvostopnemu organu postala dopis, v katerem je zaprosila za podaljšanje roka za predložitev podatkov. Kot razlog je navedla, da želi razrešiti dvome glede izgradnje Mhe. Prvostopni organ je ugotovil, da je tožeča stranka sicer pravočasno zaprosila za podaljšanje roka, vendar pa ni navedla opravičenih razlogov za njegovo podaljšanje. Zahtevek upravnega organa je bil namreč vezan na dopolnitev specifičnih merljivih podatkov, stranka pa je kot razlog podaljšanja navedla razloge, ki nimajo vsebinske zveze z dopolnitvijo vloge niti s potencialnimi problemi pri pridobivanju podatkov, zaradi česar bi bilo podaljšanje roka upravičeno in utemeljeno. Iz tega razloga prvostopni organ prošnji tožeče stranke za podaljšanje roka ni ugodil. 4. Ker stranka do postavljenega roka vloge ni dopolnila z zahtevanimi podatki, je prvostopni organ v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) njeno vlogo kot nepopolno zavrgel. 5. Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ odpravilo 3. točko izreka prvostopnega sklepa, ker se sklep o zavrženju vloge ne izvršuje, v ostalem pa pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ pritrjuje prvostopni odločitvi glede pritožbenih navedb pa navaja, da dvomi glede izgradnje Mhe niso opravičeni razlog za podaljšanje roka. Kaj in kako sta se dogovarjali delavka tožeče stranke in uradna oseba Agencije RS za okolje po telefonu, ni mogoče nesporno razbrati iz spisovne dokumentacije, zato resničnosti oziroma neresničnosti le-teh ni mogoče presojati. Iz podatkov predložene dokumentacije elektronske komunikacije pa tudi ni mogoče razbrati, da je bila obljubljena pozitivna rešitev prošnje za podaljšanje roka za predložitev zahtevane dokumentacije, morebiti pa je šlo celo za nesporazum in ne za zavajanje kot to neizkazano trdi tožeča stranka.

6. Tožeča stranka v vloženi tožbi pojasnjuje, da je dne 5. 11. 2014 z elektronskim dopisom prosila uradno osebo, ki je vodila postopek pri toženi stranki, to je gospo A.A., da ji poda pojasnila na zastavljena vprašanja, ki so razvidna iz elektronskega dopisa. V tej vlogi je B.B., pristojna delavka pri tožeči stranki, v zadnjem odstavku vloge že dne 5. 11. 2014 podala prošnjo za podaljšanje roka in sicer je v prošnji zapisala, da prosi za podaljšanje, saj bi občina želela prej razrešiti dvome glede izgradnje Mhe. V telefonskem pogovoru dne 6. 11. 2014 je še pojasnila, zakaj ima občinska uprava probleme in dvome, saj ni našla vse dokumentacije povezane s podano pobudo in jo tudi vprašala ali prošnjo za podaljšanje roka pošlje obrazloženo po pošti s priporočeno pošiljko. Odgovorjeno ji je bilo, da zadošča elektronsko poslana prošnja. Tožeča stranka navaja, da je bilo v telefonskem pogovoru pojasnjeno, da se dvomi porajajo zaradi manjkajoče dokumentacije, ki jo je koncesijski vlogi priložil C.C. ter prosila, da ji to dokumentacijo posredujejo, saj je tožeča stranka zaradi preteka več let v arhivih ni našla. Dne 7. 11. 2014 je uradna oseba tožene stranke tožeči stranki poslala odgovor na vprašanje in zapisala da bo sklep v zvezi s pobudo poslan v ponedeljek. Dejstvo, da je telefonski pogovor med navedenima resnično potekal, priča tudi elektronsko sporočilo A.A. z dne 18. 11. 2014, naslovljeno na B.B. v katerem sporoča, da pošilja priložene dokumente, za katere je tožeča stranka zaprosila toženo stranko po telefonu dne 6. 11. 2014. Opravičila se je zaradi zamude pri dostavi manjkajoče dokumentacije zaradi bolniške odsotnosti in hkrati tožečo stranko obvestila, da njeni prošnji za podaljšanje roka ni bilo ugodeno. O tem je bila tožeča stranka uradno seznanjena s sklepom, ki ga je prejela 19. 11. 2014. 7. Tožeča stranka še dodaja, da je v svoji vlogi za podaljšanje roka navedla razloge, ki imajo vsebinsko zvezo z dopolnitvijo vloge, saj so bili njeni dvomi glede izgradnje Mhe povezani s problemi pridobivanja podatkov oziroma dokumentacije, s katero je razpolagala tožena stranka in na podlagi katere bi tožeča stranka lahko ustrezno dopolnila svojo vlogo za izdajo vodnega dovoljenja. Problemi pri pridobivanju podatkov, potrebnih za dopolnitev vloge, pa predstavljajo opravičene razloge za podaljšanje roka, kar navaja tudi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka je od tožene stranke pridobila manjkajočo dokumentacijo dne 18. 11. 2014, kar pa je bilo žal prepozno, zaradi nepravilne odločitve tožene stranke o prošnji tožeče stranke za podaljšanje roka.

8. Tožeča stranka še dodaja, da je tožena stranka vlogo tožeče stranke za izdajo vodnega dovoljenja vzela v obravnavo šele po sedmih letih od podaje koncesijske pobude, prošnji za podaljšanje osemdnevnega roka, ki je bila vložena pravočasno pa iz neutemeljenih razlogov in brez ustrezne obrazložitve ni želela ugoditi, čeprav so ji bile okoliščine primera poznane. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla razlogov o odločilnih dejstvih, to je razlogov, zakaj ni pri presoji opravičenosti razlogov za podaljšanje roka upoštevala vseh dejstev, ki jih je tožeča stranka sporočila toženi stranki. Odločitev tožene stranke je tako povsem arbitrarna, kar pomeni, da so očitane kršitve o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in absolutni kršitvi določb ZUP utemeljene, zato je potrebno izpodbijani sklep odpraviti tudi iz teh razlogov. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi v 1. in 2. točki izreka. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

10. Tožba je utemeljena.

11. Šesti odstavek 25. člena ZV-1B določa, da se pobude za podelitev koncesije za rabo vode iz prvega odstavka tega člena, podane do uveljavitve tega zakona, glede katerih še ni bil izdan koncesijski akt, štejejo za vloge za pridobitev vodnega dovoljenja. V skladu s tem določilom je vlogo tožeče stranke, ki je bila prvotno pobuda za podelitev koncesije, obravnaval tudi prvostopni organ. Ta je tožeči stranki poziv na dopolnitev vloge vročil dne 4. 11. 2014. Na ta poziv je tožeča stranka odgovorila z elektronsko pošto dne 5. 11. 2014, ko je v zvezi s tem zaprosila za dodatna pojasnila in hkrati navedla, da glede na osemdnevni rok za dopolnitev prosi za podaljšanje, da bo občina razrešila dvome glede izgradnje Mhe.

12. Tožena stranka je na ta poziv tožeči stranki odgovorila 7. 11. 2014. V njem je tudi zapisano, da bo v ponedeljek odposlan sklep v zvezi s pobudo, očitno se to nanaša na prošnjo za podaljšanje roka. Dne 11. 11. 2014 je tožeča stranka na ta poziv odgovorila in prosila še za dodatne listine. Tožena stranka se je v sporočilu tožeči stranki z dne 18. 11. 2014 opravičila zaradi zamude pri izdaji sklepa in izjave, hkrati poslala tožeči stranki zaprošene dokumente in dodala še druga pojasnila. Na koncu je dodala, da prošnji za podaljšanje roka ni bilo ugodeno in da je sklep o tem odposlan istega dne po pošti. Še istega dne je na to odgovorila tožeča stranka z elektronsko pošto, iz katere izhaja začudenje nad takšno odločitvijo.

13. O podaljšanju roka govori tretji odstavek 99. člena ZUP. Ta pravi, da se rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, lahko podaljšata na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek 99. člena ZUP).

14. Prvostopni organ je prošnjo tožeče stranke za podaljšanje roka zavrnil z obrazložitvijo, da razlogi za podaljšanje roka niso v vsebinski zvezi z dopolnitvijo vloge oziroma s potencialnimi problemi pri pridobivanju podatkov. Takšen zaključek pa je v nasprotju s podatki spisa. Tožeča stranka je takoj po prejemu poziva za dopolnitev vloge v dopisu prvostopnemu organu zaprosila za dodatne informacije in podaljšanje roka. V postopku je zaprosila tudi za pojasnila in dodatne dokumente, ki so ji bili poslani šele 18. 11. 2014. Glede na to ni mogoče pritrditi zaključku iz izpodbijanega sklepa, da razlogi za podaljšanje roka niso v vsebinski zvezi z dopolnitvijo vloge. Pri tem ne gre prezreti, da je prvostopni organ začel z obravnavo vloge tožeče stranke osem let po njeni vložitvi in je tudi iz tega razloga povsem razumljivo, da tožeča stranka z vsemi potrebnimi podatki za dopolnitev ni razpolagala.

15. Ker je prvostopni organ napačno zaključil, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, je bil napačno uporabljen predpis, to je tretji odstavek 99. člena ZUP, zato je sodišče odločitev, da se vlogi tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge ne ugodi, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo. Ker je odpravilo to odločitev, pa je moralo odpraviti tudi odločitev o zavrženju vloge tožeče stranke iz 2. točke izreka prvostopnega sklepa.

16. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena je sodišče zadevo vrnilo prvostopnemu organu, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o podaljšanju roka za dopolnitev vloge in nato, če bo vloga ustrezno dopolnjena, odločiti o zadevi.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).