Jedro

Kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki je naklepno kaznivo dejanje, je dokončano s tem, ko na strani oškodovanca nastopi kot posledica prikrajšanje in mora za obstoj tega kaznivega dejanja dejansko priti do takšnih prikrajšanj ali omejitev. Sama opustitev prijave v socialno zavarovanje pomeni prekršek po 4. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku odločbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi takšna posledica, ki je znak tega kaznivega dejanja, oškodovancu nastala (iz izvedenega dokaznega postopka celo izhaja, da oškodovanec v času, ko je delal v obdolženčevi ribarnici, uslug zdravstvenega zavarovanja ni koristil).

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega V. P. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženec iz razloga po 358. členu ZKP o p r o s t i obtožbe, da vedoma ni ravnal po predpisih s področja socialnega zavarovanja in s tem drugega prikrajšal za pravico, ki mu gre, s tem, da je dne 22.12.1995 zaposlil v njegovi ribarnici na X. ulici v K. B. H., ki je pri njemu opravljal delo trgovca do 23.5.1996 pri čemer z njim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi v skladu z 12. členom Zakona o delovnih razmerjih, zaradi česar ta ni bil v delovnem razmerju pri njemu in ga tudi ni tako kot je to določeno v II.

odstavku 78. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prijavil na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer ga je prikrajšal za pravico do zdravstvenega varstva, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja po 209. členu KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolžencu za kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja po 209. členu KZ, izreklo sodni opomin ter mu v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov, pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP predlagalo, ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki je naklepno kaznivo dejanje, stori, kdor vedoma ne ravna po predpisih s področja socialnega zavarovanja in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu gre ali mu jo omeji. Tako je to kaznivo dejanje dokončano s tem, ko na strani oškodovanca nastopi kot posledica prikrajšanje in mora za obstoj tega kaznviega dejanja dejansko priti do takšnih prikrajšanj ali omejitev. Sama opustitev prijave v socialno zavarovanje pomeni prekršek po 4. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o zdravstnvem zavarovanju. Ker že iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku odločbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi takšna posledica, ki je znak tega kaznivega dejanja, oškodovancu nastala (iz izvedenega dokaznega postopka celo izhaja, da oškodovanec v času, ko je delal v obdolženčevi ribarnici, uslug zdravstvenga zavarovanja ni koristil), je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe.

Izrek o storških pritožbenega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP.