Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonite zamudne obresti od premoženjske škode, ugotovljene po cenah na dan škodnega dogodka, tečejo od škodnega dogodka dalje, če tožena stranka soglaša s tem, da se škoda izračuna po cenah na dan škodnega dogodka.
Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se glede odločitve o stroških postopka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 303.283,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.9.1995 dalje do plačila in mu povrniti stroške tega pravdnega postopka, odmerjene na 117.320,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. Navaja, da "se ne strinja z začetkom teka zmanjšanja obresti, kjer je sodišče prve stopnje odločilo, da obresti tečejo od 16.9.1995 naprej in se pri tem sklicuje na 186. člen ZOR". Škoda je nastala 15.9.1995, tožnik pa je predložil le nekajkraten predračun, ki je datiran na 21.9.1995. Glede na zaplete okrog odgovornosti za to škodo pa je jasno, da odškodninska obveznost ni čista, prav tako pa ni bila znana višina škode. tožena stranka zato ni prišla v zamudo že 16.9.1995 in zato od tega datuma zamudne obresti ne morejo teči. Dileme glede samega temeljna in glede višine škode je razčistil šele izvedenec, ki je mnenje napravil 30.9.1998 in ga je tožena stranka prejela 14.10.1998. Zato meni, da je glede na navedeno tožnik upravičen do škode v višini 303.283,00 SIT, ampak z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1998 naprej. Mnenje sta takrat povzeli obe stranki in je tožena padla v zamudo, katere sankcije so zamudne obresti. Stroškovnega izreka sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka ne more vedeti, kateri stroški so bili priglašeni in kateri priznani ter zakaj so bili priznani in nujno potrebni. Ta del izreka ni obrazložen. Sodišču druge stopnje zato predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno razsojo sodišču prve stopnje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni. Pritožba je delno utemeljena. Tožena stranka se pritožuje le glede pričetka teka zamudnih obresti od glavnice v znesku 303.283,00 SIT. Sodišče je namreč prisodilo, da tečejo zakonite zamudne obresti od glavnice od 16.9.1995 dalje, tožeča stranka pa meni, da bi lahko pričele teči šele 30.9.1998 (dan izdelave izvedenjskega mnenja). Tožena stranka se torej izrecno proti višini prisojene glavnice, ki upošteva višino škode, ki jo je izvedenec ugotovil po cenah na dan škodnega dogodka, ne pritožuje. Ne graja tedaj odločitve prvega sodišča, ki je višino škode presojalo po cenah na dan škodnega dogodka in ne na dan izdelave izvedenskega mnenja oziroma po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odstavek 189. člena ZOR). Ker pa se po določbi 186. člena ZOR odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (v obravnavanem primeru 15.9.1995), od tedaj dalje tožeči stranki pripadajo tudi zakonite zamudne obresti (ki jih tožeča stranka uveljavlja od 16.9.1995 dalje). Odločitev prvega sodišča, ki je svojo odločitev o teku zamudnih obresti oprlo na določbo 186. člena ZOR, je tedaj materialnopravno pravilna. Izpodbijana stroškovna odločitev je res pomanjkljiva, ker sodišče ni določilo teka zamudnih obresti od prisojenih stroškov postopka. Ob ponovnem odločanju o stroških bo moralo ta tek obresti določiti, pri čemer pa bo lahko tudi svojo stroškovno odločitev določneje obrazložilo (sedaj je natančno razvidna le iz specificiranega stroškovnika, na katerega pa se sodba v svoji obrazložitvi ne sklicuje). Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje izpodbijano stroškovno odločitev razveljavilo in v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo (3. točka 380. člena ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 368. člena ZPP. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP.