Jedro

Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča vložila po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija ali vztraja pri pritožbi, in jo opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo pritožbo. Ker tožeča stranka po prejemu navedenega dopisa ni spremenila in dopolnila svoje pritožbe in ni navedla, da jo vlaga kot revizijo, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom, ob uporabi 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1, vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 2. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, opr. št. U 485/2004-8 z dne 21.11.2006. Tožeča stranka je pritožbo vložila dne 4.1.2007, prvostopenjsko sodišče pa jo je v dopisu z dne 17.1.2007 obvestilo, da je s 1.1.2007 stopil v veljavo Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 26/07), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1. Ker ZUS-1 določa drugačne pogoje za dovoljenost pritožbe kot do takrat veljavni zakon, je prvostopenjsko sodišče tožečo stranko pozvalo, da se v roku 15 dni izjasni ali vztraja pri vloženi pritožbi ali vlaga zoper sodbo revizijo. Tožeča stranka je v svojem odgovoru na poziv vztrajala pri vloženi pritožbi, zato je prvostopenjsko sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo po prvem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB2; Uradni list RS, št. 36/04), pri čemer se je oprlo na določbe 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1 in 343. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07, 101/07 - odl. US, 102/07- odl. US).

Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se pritožuje tožeča stranka, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči o plačilu stroškov zastopanja. Navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov za odločitev, saj se le sklicuje na določbe prvega odstavka 73. člena ZUS-1. Protiustavno je, če se stranki odvzame pravica do pritožbe, kot jo opredeljuje abrogirani ZUS in se ji ponudi revizija po ZUS-1. Dodaja, da je pritožbo vložila skladno s pravnim poukom in zaradi tega ne more trpeti nobenih negativnih posledic. Sodišče ni imelo nobene zakonite podlage, da je zahtevalo od stranke, naj se opredeli, ali vztraja pri pritožbi ali vlaga revizijo. Prvostopenjsko sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj izpodbijani sklep decidirano trdi, da je tožeča stranka vztrajala pri pritožbi, kar pa je neresnica. Tožeča stranka v pritožbi priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta v prvem odstavku 107. člena ZUS-1 določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča (prve stopnje) uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V drugem odstavku pa v zvezi s pritožbo določa, da zadeve, v katerih je bila pritožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 1.1.2007), vrhovno sodišče obravnava kot pritožbe po tem zakonu, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, druge pa ob izpolnitvi predpisanih pogojev, kot revizije po ZUS-1. V obravnavanem primeru je bila sodba prvostopenjskega sodišča, opr. št. U 484/2004-6, ki jo je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo, izdana dne 21.11.2006, torej še po starem ZUS, zato je morala vsebovati tudi pravni pouk v skladu s starim ZUS. Tožeči stranki je bila sodba vročena 20.12.2006. Tožeča stranka je pritožbo zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča vložila priporočeno po pošti 4.1.2007, prvostopenjsko sodišče pa jo je prejelo 5.1.2007, torej po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je zato tožečo stranko z dopisom z dne 17.1.2007 (tožeča stranka ga je prejela 18.1.2007), pravilno pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija ali vztraja pri vloženi pritožbi, in jo opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo pritožbo. Ker tožeča stranka po prejemu navedenega dopisa ni spremenila in dopolnila svoje pritožbe in ni navedla, da jo vlaga kot revizijo (navedla je le, da ni razlogov, da bi se morala opredeliti za spremembo pravnega sredstva), je po presoji vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ob pravilni uporabi 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1 vloženo pritožbo pravilno in zakonito zavrglo kot nedovoljeno. Po določbi 73. člena ZUS-1 je pritožba dovoljena le, če je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru pa je sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke, torej ne gre za situacijo iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, zato pritožba zoper tako sodbo po ZUS-1 ni dovoljena. Prvostopenjsko sodišče je imelo za navedeno odločitev podlago v prvem odstavku 343. člena ZPP, po katerem predsednik prvostopenjskega senata nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom (ZPP se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena).

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi s 82. členom ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. K 2. točki izreka: Odločitev o priglašenih stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).