Jedro

Delavec ima tudi v zvezi z uveljavljanjem pravic v primeru spremembe delodajalca možnost uveljavljati svoje pravice pri delodajalcu prevzemniku v skladu s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 v času, ko je še v delovnem razmerju pri delodajalcu prenosniku.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 335,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki zaradi prenosa podjetja s strani družbe A. d.o.o. na toženo stranko od 14. 3. 2018 oziroma 1. 7. 2018 dalje. Posledično je zavrnilo njegov reintegracijski in reparacijski zahtevek. Odločilo je, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki od 16. 7. 2018 dalje. Od tega dne dalje je ugodilo tudi njegovemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Sicer je njegovo pritožbo v zvezi z zahtevkom za čas od 14. 3. 2018 do 15. 7. 2018 in v zvezi z zahtevkom glede davkov ter prispevkov zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom VIII DoR 101/2022 z dne 15. 9. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja pravočasnosti vložitve tožbe v primeru spremembe delodajalca.

4. Tožena stranka je vložila dopuščeno revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da se sodna praksa v sporih glede uveljavljanja dejanskega delovnega razmerja naslanja na tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1), če je delovno razmerje že prenehalo oziroma na prvi in drugi odstavek istega člena, če delovno razmerje še traja. Ta sodna praksa bi morala biti uporabljiva tudi za primere spremembe delodajalca. Meni, da bi morali tožnikovo tožbo prvenstveno obravnavati v skladu z določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Tožniku je bila 1. 7. 2018 odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku družbe A. d.o.o., odpovedni rok pa se je iztekel 15. 7. 2018. Zato je vložena tožba z dne 24. 8. 2018 prepozna. Poleg tega je prepozna tudi po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ker je tožena stranka na tožnikov poziv za odpravo kršitev z dne 13. 7. 2018 odgovorila 24. 7. 2018. Zato se je v tem primeru rok za vložitev tožbe iztekel 23. 8. 2018. Tožba je nepravočasna tudi zato, ker bi jo moral tožnik vložiti že tedaj, ko je izvedel za sklenitev pogodbe tožene stranke z Geodetskim inštitutom glede hidrografskih meritev globin morja in zatrjeval prenos že pred začetkom stečajnega postopka nad A., d.o.o. (25. 4. 2017 in 12. 4. 2018). Zato predlaga, da revizijsko sodišče njeni reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in tožnikovo tožbo zavrže. 5. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je tožena stranka zahtevo za odpravo kršitev prejela 17. 7. 2018, zato se je rok za odpravo kršitev iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 iztekel 27. 7. 2018, rok za vložitev tožbe pa je tekel do 27. 8. 2018. Pravočasnosti tožbe ni mogoče presojati po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ker gre za spremembo delodajalca, do katere pride na podlagi zakona.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS; št. 26/99 in nadalj.; ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Pri spremembi delodajalca po samem zakonu preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika (prvi odstavek 75. člena ZDR-11). Ker zakon v določbah, ki urejajo institut spremembe delodajalca (75. in 76. člen ZDR-1), ne ureja uveljavljanja in varstva pravic delavcev v primeru spora glede spremembe delodajalca, je treba pri presoji načina in pravočasnosti uveljavljanja teh pravic uporabiti splošne določbe zakona.

9. Sodno varstvo pravic delavca in uveljavljanje pravic pri delodajalcu je urejeno v 200. členu ZDR-1. V prvem odstavku 200. člena ZDR-12 so določeni primeri, ko v času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši delavčeve pravice. V takšnem primeru mora delavec od delodajalca najprej pisno zahtevati, da kršitev odpravi, oziroma da svoje obveznosti izpolni. Šele, če delodajalec v roku osmih delovnih dni od prejema zahteve svoje obveznosti ne izpolni, lahko delavec v nadaljnjem 30-dnevnem roku zahteva sodno varstvo, kar izhaja iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1.3 Kadar pa je delovno razmerje že prenehalo, mora delavec v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 sodno varstvo zahtevati v 30 dneh od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev.4

10. Tožnik je bil zaposlen za nedoločen čas kot projektni manager pri družbi A. d.o.o., ki je bilo edino podjetje v Sloveniji, ki je opravljalo hidrografske meritve globin morja (za Luko Koper, Geodetski inštitut). Sodišče druge stopnje je ob upoštevanju kompleksnega sklopa dejstev, ki niso nastopila istočasno, presodilo, da je prišlo do spremembe delodajalca s prenosom podjetja s strani družbe A. d.o.o. na toženo stranko in da bi moral biti k toženi stranki prenesen tudi tožnik (do česar pa ni prišlo, saj je tožnik ostal v delovnem razmerju pri družbi A. d.o.o.).5 Nad družbo A. d.o.o. je bil izveden stečajni postopek, v katerem je bila tožniku 1. 7. 2018 podana odpoved pogodbe o zaposlitvi s 15-dnevnim odpovednim rokom (prvi odstavek 104. člena ZDR-1). Tožnik je bil sicer v bolniškem staležu od 18. 9. 2017 pa vse do izteka odpovednega roka.

11. Tožnik je 13. 7. 2018, ko je bil še v delovnem razmerju pri delodajalcu prenosniku, naslovil na toženo stranko (delodajalca prevzemnika) zahtevo za odpravo kršitev, v kateri je uveljavljal svoje pravice na podlagi spremembe delodajalca. Dne 15. 7. 2018 se je iztekel odpovedni rok iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018, tako da tožnik 16. 7. 2018 ni bil več v delovnem razmerju pri družbi A. d.o.o. Tožena stranka je njegovo zahtevo prejela 17. 7. 2018 in jo 24. 7. 2018 zavrnila. Dne 24. 8. 2018 je tožnik vložil tožbo.

12. Delavec ima tudi v zvezi z uveljavljanjem pravic v primeru spremembe delodajalca možnost uveljavljati svoje pravice pri delodajalcu prevzemniku v skladu s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 v času, ko je še v delovnem razmerju pri delodajalcu prenosniku. Tožnik je imel do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku zaradi odpovedi v stečajnem postopku še vedno veljavno pogodbo o zaposlitvi. V takšnem primeru je lahko še v času trajanja pogodbenega razmerja pri delodajalcu prenosniku zahteval odpravo kršitev od tožene stranke, na katero so sicer na podlagi prvega odstavka 75. člena ZDR-1 (torej že na podlagi zakona) z dnem prenosa prešle pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku.

13. Tožena stranka iztek roka osmih delovnih dni iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 zmotno veže na trenutek, ko je izrecno zavrnila tožnikovo zahtevo za odpravo kršitev. Iz citirane določbe namreč jasno izhaja, da ima delavec možnost zahtevati sodno varstvo v 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve6, ne glede na morebitni pisni negativni odgovor na delavčevo zahtevo za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve, ki ga delodajalec poda pred iztekom osmih delovnih dni od vročene zahteve. Prav tako tožena stranka ta rok zmotno veže na domnevni trenutek seznanitve tožnika s spremembo delodajalca, saj ZDR-1 v tej določbi ne predvideva začetka teka roka uveljavljanja delavčeve zahteve glede na trenutek seznanitve delavca z neizpolnitvijo delodajalčeve obveznosti oziroma kršitvijo delavčeve pravice.7

14. Zmotno je tudi stališče tožene stranke, da bi moral tožnik glede na odpoved z dne 1. 7. 2018 oziroma glede na prenehanje delovnega razmerja na podlagi te odpovedi z dnem 15. 7. 2018 vložiti tožbo po določbi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Do spremembe delodajalca pride na podlagi zakona, torej s samim pravnim prenosom podjetja ali dela podjetja, zato odpoved v stečajnem postopku prenosnika ni bila bistvena za tožnikove pravice pri toženi stranki, ki ima zaradi spremembe delodajalca obveznost prevzeti pravice in dolžnosti iz pogodbe o zaposlitvi in vstopiti v predhodni pravni položaj delodajalca prenosnika.

15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Glede na uspeh v revizijskem postopku mora tožena stranka tožniku povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Revizijsko sodišče je priznalo tožniku stroške za zastopanje po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.; OT) za odgovor na revizijo 450 točk (vrednost točke 0,60 EUR), na to 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) ter 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT). Tožena stranka mora tako tožniku iz naslova stroškov odgovora na revizijo povrniti znesek 335,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

17. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Prvi odstavek 75. člena ZDR-1 določa, da v primeru, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. 2 Ta odstavek določa, da ima delavec v primeru, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. 3 Ta odstavek določa, da lahko delavec v primeru, če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. 4 Tretji odstavek 200. člena ZDR-1 določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. 5 Presoja, ali je v obravnavani zadevi prišlo do spremembe delodajalca in ali so s to spremembo prešle na toženo stranko tudi pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imel tožnik na dan prenosa pri družbi A. d.o.o., na toženo stranko, glede na dopuščeno revizijsko vprašanje ni predmet revizijskega preizkusa. Iz tega razloga se revizijsko sodišče do revizijskih navedb tožene stranke v zvezi s tem ne opredeljuje. 6 Torej od poteka roka osmih delovnih dni od vročitve pisne zahteve delavca delodajalcu (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). 7 Tudi sicer točen datum spremembe delodajalca v nekaterih primerih ni povsem jasen. Sporno je lahko tudi, ali je do spremembe delodajalca sploh prišlo in kdaj je glede na okoliščine primera mogoče govoriti o nastali spremembi. Tako je bilo tudi v tej zadevi, saj je tožena stranka zanikala prenos dejavnosti ter zanikala dolžnost prevzema tožnika.