Jedro

Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdane odločbe o BPP v odločbi o stroških postopka odloči tudi o višini in obsegu stroškov in pri tem upošteva določbe ZPP o povrnitvi stroškov. Sodišče mora odločiti tudi o načinu plačila stroškov tako, da jih mora nasprotna stranka, ki je glede na določbo 154. člena ZPP dolžna poravnati pravdne stroške v pravdi uspešnega upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2017 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 17. 8. 2016 v delu, ki se nanaša na pravico do denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (prvi in tretji odstavek izreka) ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je sklenilo, da je tožena stranka dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 416,06 EUR na račun BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 3. 2017 priznana pravica do brezplačne pravne pomoči, pri čemer je bil v odločbi določen pooblaščenec v kraju, ki ni kraj sedeža naslovnega sodišča. Meni, da te odločitve ni mogoče naprtiti v breme toženi stranki z odločitvijo o obveznosti plačila stroškov kilometrine na relaciji Velenje. - Celje. - Velenje. Sklicuje se na odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1001/2013 z dne 15. 11. 2013 in na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1176/2017 z dne 23. 8. 2017, da nasprotni stranki v postopku ni mogoče naložiti breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanja izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Meni, da če je tožnica sama predlagala navedenega pooblaščenca glede na prvi in drugi odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v skladu s sodno prakso ne more biti upravičena do izpodbijanih stroškov. Dodatno poudarja, da stroški kilometrine pooblaščenca v tem primeru tudi niso potrebni stroški za pravdo po 155. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavanem primeru se tožena stranka ne strinja s stroškovnim sklepom, ker je sodišče prve stopnje pooblaščenki tožnice, postavljeni na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, priznalo kilometrino na relaciji Velenje - Celje - Velenje.

6. Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdane odločbe o BPP v odločbi o stroških postopka odloči tudi o višini in obsegu stroškov in pri tem upošteva določbe ZPP o povrnitvi stroškov. Sodišče mora odločiti tudi o načinu plačila stroškov tako, da jih mora nasprotna stranka, ki je glede na določbo 154. člena ZPP dolžna poravnati pravdne stroške v pravdi uspešnega upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči. 7. Glede na takšno pravno ureditev torej sodišče pri odločanju o stroških postopka upošteva odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o samih stroških postopka pa odloči na podlagi določb ZPP.

8. Za samo odločitev, kdo je predlagal posameznega pooblaščenca, ali sam prosilec ali pristojni organ za BPP, ni odločilno. Glede stroškov prevoza oziroma kilometrine za pooblaščenega odvetnika pa se pritožba tudi neutemeljeno sklicuje na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1001/2013 z dne 15. 11. 2013, ko gre za delovni spor in na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1176/2017 z dne 23. 8. 2017, po kateri toženi stranki ni potrebno povrniti prevoznih stroškov pooblaščenca, če tožeča stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča. 9. V socialnih sporih, med katere sodi tudi obravnavani, je glede na 12. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) kot edino stvarno pristojno sodišče prve stopnje Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, ki pa je pristojno za sojenje na območju celotne Republike Slovenije. To pa je razlog, da do izbire odvetnika izven območja tega sodišča, ne more priti.

10. Tožnici je za zastopanje v obravnavani zadevi bila dodeljena odvetnica oziroma pooblaščenka s sedežem v Velenju in ji je sodišče za pot na obravnavo v Celje utemeljeno priznalo kilometrino na relaciji Velenje - Celje - Velenje in jo naložilo v plačilo toženi stranki, saj do izbire odvetnika izven območja Delovnega in socialnega sodišča s sedežem v Ljubljani, ki je pristojno za sojenje v socialnih sporih na območju celotne Republike Slovenije, ni prišlo.

11. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v skladu z določbo 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo stroškovni izrek v II. točki izpodbijane sodbe.