Jedro

V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, jim je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Predlog tretje-tožnika za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek v višini 459,00 EUR se zavrne.

II. Podredni predlog tretje-tožnika za odlog plačila sodne takse za redni postopek v višini 459,00 EUR se zavrne.

III. Podredni predlog tretje-tožnika za obročno odplačilo sodne takse za redni postopek v višini 459,00 EUR se zavrne.

2. Zoper sklep se je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil tretji tožnik. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na predlagatelju (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1), saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tretji tožnik v izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je priložil k predlogu za oprostitev plačila sodne takse, izjavil, da z izjemo mesečnega dohodka drugih prejemkov ne prejema, prav tako pa ne razpolaga z vrednejšim premoženjem. Izjavil je tudi, da ni lastnik ali solastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovilo, da je tretji tožnik vpisan kot solastnik 43 nepremičnin in izključni lastnik nepremičnine, katerih skupna vrednost po javno dostopnih podatkih GURS znaša 19.018,80 EUR. Na tem mestu višje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, jim je v skladu z ustaljeno sodno prakso (ki temelji na smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1) potrebno v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.

5. Ker pritožnik uvodoma navedenih dejstev v pritožbi ne izpodbija, je nerelevantno, iz katerega razloga je oblikoval tako trditveno podlago, kot jo je in so torej pritožbene trditve, da je sporne nepremičnine pozabil omeniti, neutemeljene. Uspeti ne more niti s trditvami, da gre za nepremičnine, ki jih je pridobil na podlagi dedovanja v letu 2000 in v naravi predstavljajo gozdna oziroma kmetijska zemljišča, ki pa jih ne uporablja in se z njimi tudi ne ukvarja. Ne glede na uporabo oziroma ukvarjanje s svojim premoženjem namreč sodišče prve stopnje ugotavlja ali je socialno stanje prosilca oziroma njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, le na podlagi dohodkov in premoženja. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so vse nepremičnine obremenjene s hipoteko, zaradi česar je njihova tržna vrednost dejansko enaka nič. Ker tudi pri nepremičninah, obremenjenih s hipotekami, ne gre za premoženje, s katerim ne bi bilo mogoče razpolagati, je tudi to premoženje treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca.1

6. Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov je na predlagatelju taksne oprostitve, pri čemer je dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v predlogu za oprostitev ali v njegovi dopolnitvi. Zato so neutemeljene (saj predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), tudi pavšalne pritožbene trditve, da ker gre pri nepremičninah za kmetijska oziroma gozdna zemljišča, ni mogoče govoriti o tem, da bi predstavljale unovčljivo premoženje. Glede na to, da tretji tožnik v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel, da bi prejemal dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se tudi kmetijska in gozdna zemljišča upoštevajo pri presoji premoženjskega stanja. Iz presoje so namreč izvzeta le, če dajejo katastrski dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju dohodkovnega kriterija v sklopu presoje materialnega položaja prosilca.2 Pritožbene trditve, da je postopek prodaje tega premoženja podvržen posebnemu režimu v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih oziroma Zakonom o gozdovih, so s tem v zvezi nerelevantne.

7. Pritožnik v nadaljevanju pritožbe trdi še, da sodišče prve stopnje ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede sredstev tretjega tožnika na njegovih transakcijskih računih. Trdi, da je sodišče ugotavljajo zgolj prihodke, ni pa se opredelilo do potrebnih odhodkov in bi tako pri odločitvi moralo upoštevati razpoložljiva mesečna sredstva, ne pa zgolj višine plače. Te pritožbene trditve so neutemeljene, saj tretji tožnik ni podal nobenih pritožbenih trditev, zakaj bi bila zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da njegov transakcijski račun iz naslova izvršilnega postopka, ki naj bi bil v teku, ni blokiran in tretji tožnik prosto razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima na obeh transakcijskih računih.

8. Drugih pritožbenih trditev pritožnik ni podal. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo tretjega tožnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Taka je sodna praksa (VSL sklep II Kp 24409/2020 z dne 11. 10. 2021, VSL sklep II Cp 563/2021 z dne 28. 4. 2021, VSL sklep I Cpg 938/2018 z dne 22. 1. 2019). 2 Taka je sodna praksa (VSL sklep II Kp 37577/2015 z dne 24. 10. 2018 in VSL sklep II Cp 920/2018 z dne 3. 9. 2018).