Jedro

Ob predlogu za predznambo na podlagi listine, na kateri podpis še ni overjen, (ne)plačilo davkov oziroma (ne)odobritev pristojnega organa ne more biti ovira za dovolitev vpisa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 24.10.2011 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagatelja in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je le-ta odločila, da predlog za predznambo vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja ni dovoljen.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po svojem pooblaščencu – notarju in v pritožbi poudarja, da je na podlagi 49. člena ZZK-1 temeljni pogoj za predznambo, da je ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga že obstajala listina o pravnem poslu, samo zemljiškoknjižno dovolilo še ni bilo izstavljeno ali ni bilo overjeno, torej je obstajala določena listina, ki bi bila podlaga za vknjižbo, ki pa ni bila perfektna. Predznamba se torej dovoli samo, če je listina že ob predlogu obstajala in je tej listini manjkala samo še lastnost, s katero bi z gotovostjo izkazovala pravni temelj za pridobitev stvarne pravice. Gre za pogojni vpis, ki je pogojen v toliko, da se v roku za opravičbo predloži listina, ki z gotovostjo dokazuje nastanek pravice. Splošni pogoji, o katerih govori sodišče in so določeni v 33.-38. členu ZZK-1, se nanašajo na zemljiškoknjižno dovolilo in na overitev podpisa na le-tem. Glede na to, da je vpis predznambe lastninske pravice dovoljen tudi na podlagi listine, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, ni potrebno, da listina izpolnjuje posebne pogoje, ki so določeni v navedenih členih, pač pa bo posebne pogoje izpolnjevala listina, ki bo podlaga za opravičbo predznambe. Zemljiškoknjižnemu predlogu v predmetni zadevi je bil predložen podpisan izvirnik listine – prodajne pogodbe, pretvorjen v elektronsko obliko, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, brez overjenega podpisa prodajalke, torej so izpolnjeni vsi pogoji za predznambo vrstnega reda.

Pritožba je utemeljena.

Skladno s 3. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se predznamba dovoli na podlagi listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen. Upoštevaje citirano določbo ZZK-1 je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala biti zasebna listina – prodajna pogodba 1 z dne 5.7.2011, ki jo je predložil predlagatelj in na katerem podpis prodajalke ni overjen – pred predlaganim vpisom predznambe prijavljena pristojnemu davčnemu uradu in za njo pridobljeno ustrezno soglasje oziroma odobritev pristojnega organa, je zato pravno zmotno. Ob predlogu za predznambo na podlagi listine, na kateri podpis še ni overjen, (ne)plačilo davkov oziroma (ne)odobritev pristojnega organa ne more biti ovira za dovolitev vpisa. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila zemljiškoknjižnemu predlogu predložena listina, ki ustreza citirani določbi 49. člena ZZK-1. Ker zaradi zmotnega stališča sodišče prve stopnje ni presojalo ostalih pogojev za dovolitev vpisa po 148. členu ZZK-1, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 24.10.2011 razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ponovno odloči o predlogu za predznambo vknjižbe lastninske pravice.