Jedro

Z vidika toženke v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožba zaradi nezapadlosti terjatve (pogodbene kazni) zavržena ali pa je tožbeni zahtevek za plačilo te terjatve (začasno) zavrnjen (kot preuranjen). V obeh primerih bo namreč tožnik lahko, ko bo terjatev zapadla, vložil novo tožbo za plačilo te pogodbene kazni. Glede na navedeno toženka nima pravnega interesa za pritožbo, saj ji njena utemeljenost ne bi prinesla nobene konkretne pravne koristi.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo pogodbene kazni.

2.Zoper sklep se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje o zahtevku odločiti s sodbo. Ker je tožbo zavrglo, je kršilo 310. in 311. člen ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da odločba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja še ni pravnomočna in zato pogodbena kazen še ni zapadla v plačilo in je bila tožba tako preuranjena. Vendar pa to vseeno omogoča odločitev o zahtevku, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. ZPP namreč glede procesnih predpostavk ne določa tudi zapadlosti zahtevka v plačilo.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pravno naziranje toženke nepravilno in namenjeno le temu, da bi se po pravnomočnosti sodbe izognila plačilu pogodbene kazni. Opozarja na drugi odstavek 42. člena ZDSS-1, ki določa, da se tožba zavrže tudi, če je bila vložena prezgodaj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Toženka se v pritožbi strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da vtoževana terjatev za plačilo pogodbene kazni (zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi) do konca glavne obravnave še ni zapadla v plačilo (ker o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bilo pravnomočno odločeno) in je zato tožba v tem delu preuranjena. Vendar pa meni, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa tožbo v tem delu zavreči.

6.Pritožbeno stališče je načeloma sicer pravilno. V skladu s prvim odstavkom 311. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Izrek sodbe se mora namreč nanašati na tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob zaključku glavne obravnave. Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, še ni zapadla do konca glavne obravnave, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.

7.Vendar pa zavrnitev zahtevka (kot preuranjenega), ker ob koncu glavne obravnave ta še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade. Učinek pravnomočnosti namreč ne zajema dejstev, ki se zgodijo kasneje, po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Ko zahtevek zapade v plačilo, torej ni ovire za novo tožbo, če je bil v prvi pravdi tožbeni zahtevek zavrnjen kot preuranjen oziroma, ker še ni zapadel.

8.Zato so se v sodni praksi delovnih sodišč v tovrstnih sporih pojavila tudi stališča, da za terjatve, ki do konca glavne obravnave še niso zapadle, ni podana že splošna procesna predpostavka, to je pravni interes oziroma korist, kar pa ima za posledico zavrženje tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP), kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

9.Z vidika toženke v obravnavani zadevi torej ni pomembno, ali je tožba zaradi nezapadlosti terjatve (pogodbene kazni) zavržena ali pa je tožbeni zahtevek za plačilo te terjatve (začasno) zavrnjen (kot preuranjen). V obeh primerih bo namreč tožnik lahko, ko bo terjatev zapadla, vložil novo tožbo za plačilo te pogodbene kazni.

10.Glede na navedeno toženka nima pravnega interesa za pritožbo, saj ji njena utemeljenost ne bi prinesla nobene konkretne pravne koristi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

11.Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnik pa prav tako krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj odgovor na pritožbo ni prispeval k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, tretja knjiga, Ur. l. RS in GV Založba, 2009, stran 168.

2Prim. sklep VSRS VIII Ips 195/2017, sodbo in sklep VDSS Pdp 493/2010, sodbo VDSS Pdp 469/2021 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 274/1, 311, 311/1, 343, 343/4, 365, 365-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.