Jedro

Ker o povračilu stroškov postopka odloči sodišče istočasno z odločitvijo o glavni stvari, v primeru, ko pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa na pravočasno zahtevo stranke za povračilo stroškov postopka s posebnim sklepom, je evidentno, da odloči sodišče o povračilu stroškov postopka pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 392,38 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje oziroma podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa z zavrženjem tožnikovega predloga za povrnitev stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče pritožnice, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o povračilu pravdnih stroškov preuranjena, ker odločitev sodišča o tožbenem zahtevku še ni pravnomočna, ni utemeljeno. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP), ki pa ga mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema odločbe o glavni stvari (primerjaj sedmi odstavek 163. člena ZPP).

Iz četrtega odstavka 163. člena ZPP torej jasno izhaja, da sodišče praviloma odloči o povračilu stroškov pravdnega postopka istočasno z odločitvijo o glavni stvari, kajti zahteva za povračilo pravdnih stroškov je stranska terjatev, odvisna od izida pravdnega postopka o glavni stvari. Ker o povračilu stroškov postopka odloči sodišče istočasno z odločitvijo o glavni stvari, v primeru, ko pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa na pravočasno zahtevo stranke za povračilo stroškov postopka (tretji odstavek v zvezi s sedmim odstavkom 163. člena ZPP) s posebnim sklepom, je torej evidentno, da odloči sodišče o povračilu stroškov postopka pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da je prvostopenjsko sodišče o tožbenem zahtevku odločilo s sodbo, izdano brez razpisa naroka za glavno obravnavo. V taki situacij torej tožeča stranka ni mogla priglasiti svojih pravdnih stroškov do konca glavne obravnave, ima pa zato po tretjem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 163. člena ZPP pravico zahtevati povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sodbe, s katerim je bila šele seznanjena z odločitvijo sodišča o glavni stvari in končanjem postopka na prvi stopnji. Zato je sodišče prve stopnje ne le upravičeno, pač pa dolžno izdati tudi sklep o odmeri stroškov (osmi odstavek 163. člena ZPP). V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravočasno priglasila zahtevo za povračilo stroškov postopka, prvostopenjsko sodišče pa o njej upravičeno odločilo po osmem odstavku 163. člena ZPP.

Ker se tožena stranka zoper sodbo z dne 23. 9. 2013, ki jo je pooblaščenec tožene stranke po napovedi pritožbe prejel 23. 12. 2013 (vročilnica, pripeta pri list. št. 62) ni pritožila, je torej sodba postala pravnomočna, s tem pa se izkaže kot utemeljena tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povračilu pravdnih stroškov po kriteriju uspeha pravdnih strank v predmetnem pravdnem postopku (154. člen ZPP).

Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 54. in 155. členom ZPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.