Jedro

Stranka mora imeti za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Gre za procesno predpostavko, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, obstajati pa mora tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Tožena stranka za odločitev o pritožbi z dne 14. 6. 2012 nima več pravnega interesa, saj je z izpolnitvijo vtoževane obveznosti konkludentno priznala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke in pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60350/2008 z dne 22. 8. 2008 v veljavi v 1. in 3. odstavku (1. točka izreka), zavrnilo je v pobot ugovarjan zahtevek tožene stranke do tožeče na plačilo 462,90 EUR (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da v roku 8 dni od prejema sodbe tožeči stranki plača njene nadaljnje pravdne stroške v višini 503,24 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper sodbo je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov, vključno s stroški pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka sodišče z dopisom z dne 26. 4. 2013 obvestila, da je tožena stranka poravnala njeno svojo obveznost v celoti, zaradi česar umika tožbeni zahtevek (pravilno tožbo). Tožena stranka pa je z dopisom z dne 29. 4. 2013 od sodišča zahtevala, da ji povrne sodno takso, ki jo je plačala za pritožbo, ker do dneva umika tožbe še ni prejela odločitve drugostopenjskega sodišča v zvezi s tem.

6. Zakon o pravdnem postopku - ZPP v 188. členu določa, da lahko tožena stranka tožbo umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Ne glede na privolitev tožene stranke pa umik tožbe ni več mogoč po zaključki glavne obravnave (1), zato izjave tožeče stranke o umiku tožbe pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

7. Stranka mora imeti za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Gre za procesno predpostavko, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, obstajati pa mora tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Če po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.

8. Iz dopisa tožeče stranke z dne 26. 4. 2013 izhaja, da ji je tožena stranka plačala celoten znesek, ki ga je od nje zahtevala s tožbo v predmetnem postopku, kar je potrdila tudi tožena v dopisu z dne 29. 4. 2013. Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka za odločitev o pritožbi z dne 14. 6. 2012 nima več pravnega interesa, saj je z izpolnitvijo vtoževane obveznosti konkludentno priznala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke in pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje. Njeno pritožbo je zato kot nedovoljeno zavrglo (343. člen v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP). Glede na navedeno pa tožena stranka tudi ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 216.