Jedro

Določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi, CSD in VDC.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v VI. točki izreka pa se izpodbijani sklep razveljavi.

II. V preostalem delu (v I., II., III., VII. in VIII. točki izreka) se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. V tej nepravdni zadevi zaradi razrešitve in imenovanja skrbnika odrasli osebi je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotna udeleženka A. A. postavi pod skrbništvo (I. točka), da se skrbnik B. A. razreši (II. točka), da je razrešeni skrbnik B. A. v roku 8 dni od prejema sklepa Centru za socialno delo X dolžan predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje novo imenovanemu skrbniku (III. točka). Za skrbnika nasprotni udeleženki je imenovalo Center za socialno delo X (IV. točka izreka), skrbniku naložilo opravljanje nalog (V. točka) ter nasprotni udeleženki odvzelo pravico voliti in biti voljena (VI. točka). Sklenilo je še, da pritožba ne zadrži izvršitve (VII. točka) in da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (VIII. točka).

2. Pritožuje se predlagatelj Center za socialno delo X (CSD), ki sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, v zvezi z 42. členim Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Navaja, da je v tem postopku podal predlog, da se nasprotni udeleženki za skrbnika imenuje CSD, na naroku 28. 11. 2023 pa je bilo ugotovljeno, da ji je v največjo korist, če ima dva skrbnika. En skrbnik bi bil CSD, drug pa Varstveno delovni center ... (VDC), katerega varovanka je nasprotna udeleženka. Zato je CSD predložil soglasje VDC za opravljanje določenih nalog, sam pa je bil pripravljen prevzeti določene (druge) naloge, vezane na skrbništvo. Predlagatelj ne soglaša s tolmačenjem pravne podlage po Družinskem zakoniku (DZ) ter navaja, da bi bilo skladno z določili drugega odstavka 242. člena DZ dopustno nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, kar je sodišče prve stopnje1 v preteklosti že večkrat storilo. Ker je nasprotni udeleženki v največjo korist, da ima dva skrbnika, to je CSD in VDC, predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podredno, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo ni bilo podanih odgovorov.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da predlagatelj s pritožbo izpodbija sklep v celoti, pritožbene trditve pa podaja zoper odločitev sodišča v IV. in V. točki izreka, to je v delu postavitve skrbnika in določitve skrbniških nalog. Pritožbene navedbe zoper postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo (I. točka izreka), razrešitev skrbnika B. A. (II. točka izreka), predložitev končnega poročila o delu in izročitve premoženja v upravljanje novo imenovanemu skrbniku s strani dosedanjega skrbnika (III. točka izreka), ugotovitev, da pritožba ne zadrži izvršitve (VII. točka izreka) in odločitev o stroških (VII. točka izreka) so povsem pavšalne, zato jih ni mogoče preizkusiti, ne na njih odgovoriti. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (II. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6. V pritožbi je izostala tudi trditvena podlaga glede VI. točke izreka sklepa, to je, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljena. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je odločalo po stanju zaključka glavne obravnave 28. 11. 2023,2 t.j. pred sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E).3 S tem zakonom sta bila razveljavljena drugi in tretji odstavek 7. člena, tako da po uveljavitvi te spremembe v ZVDZ ni več pravne podlage za odvzem pravice voliti in biti voljen. Ker zaradi predlagateljeve pritožbe, s katero izpodbija celotni sklep, ta ni postal pravnomočen, tudi v VI. točki izreka ne, je imelo pritožbeno sodišče podlago, da ob pravilni uporabi materialnega prava uradoma (350. člena ZPP) sklep v tem delu razveljavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Bistveni pritožbeni ugovor predlagatelja pa je, da bi moralo sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki imenovati dva skrbnika, saj bi bilo to v njeno največjo korist. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da za predlog, kot ga je podal predlagatelj, v določilih veljavnega DZ pravna podlaga ne obstoji.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v določilih DZ ni najti podlage za hkratno postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi z delitvijo posameznih (različnih) nalog med oba skrbnika.4 Predlagatelj v pritožbi zatrjuje, da obstaja sodna praksa, da sodišče prve stopnje imenuje dva skrbnika, kar je storilo že večkrat v preteklosti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v bazah sodne prakse5 ni našlo stališča pritožbenega ali revizijskega sodišča glede tega vprašanja, predlagatelj pa za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil.6

9. Je pa na tem področju toliko bolj jasna pravna teorija. Kot izhaja iz določil DZ, se za skrbnika lahko imenuje tudi pravna oseba, ki pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva (drugi odstavek 242. člena DZ), center za socialno delo ali sodišče pa lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal center za socialno delo (drugi odstavek 244. člena DZ). V Komentarju družinskega zakonika7 je med drugim navedeno, da z izjemo zgoraj opisanega primera DZ ne predvideva, da bi se pristojnosti skrbništva delile med več oseb. Praviloma se varovancu postavi en sam skrbnik, ki je pristojen za vse zadeve v zvezi z varovancem. V zadnjem času so v praksi vse pogostejše zahteve, da bi skrbništvo opravljalo več oseb. DZ bi zato moral rešiti vprašanje, ali ima oseba lahko več skrbnikov tudi v primerih, ki jih zakon ne omenja. Zadržkov tudi ni, če so različni skrbniki pristojni za različna življenjska področja varovanca. Tako imajo skrbniki vsak svoje pristojnosti, zato med njimi praviloma ne prihaja do sporov. Problem nastane, če je posamezna odločitev tako obširna, da po svoji naravi zahteva tudi druga življenjska področja, za katera je pristojen tudi drug skrbnik ali skrbniki. V takem primeru mora soodločati več skrbnikov, in če med njimi nastane spor, morajo obstajati tudi pravila, kako tak spor rešiti. Teh pravil v DZ ni. Prav zaradi možnih sporov in neusklajenega ravnanja med več skrbniki, ki lahko ogrožajo varovančeve koristi, bi bila ustrezna rešitev, da zunaj primerov, ki jih določa zakonodaja, pristojnosti skrbništva ni dovoljeno drobiti med več skrbnikov. Za tako stališče se je tiho zavzel tudi DZ, ki je z izjemo primera, ko center za socialno delo po potrebi omeji skrbnikove pristojnosti in sam prevzame del skrbniških nalog, odpravil vse druge zakonske možnosti za drobljenje zadev med več skrbniki. Tako po DZ ni več predvideno, da bi lahko pravna oseba, ki ji je zaupano skrbništvo, skrbela samo za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki sodijo v okvir njene dejavnosti, za preostale skrbniške naloge pa bi moral center za socialno delo postaviti osebi dodatnega skrbnika.8 Zakonodajalec je odpravil možnost, da bi bila pooblaščena pravna oseba skrbnik, če ni sposobna pokriti vseh potreb varovanca. DZ tudi ni želel, da bi se funkcija skrbništva, kadar je skrbnik pravna oseba, delila med več oseb, zato iz predhodno uveljavljenega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ni prevzel določbe, po kateri pravna oseba skrbi samo za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki sodijo v okvir njene dejavnosti, za preostale skrbniške naloge pa je treba osebi postaviti dodatnega skrbnika (184. člen ZZZDR9).10

10. Tudi v Družinskem zakoniku s komentarjem11 je obrazloženo, da je v drugem odstavku 242. člena DZ podana pravna podlaga za zavodskega skrbnika, to je za pravno osebo, kamor spadajo tudi zavodi (vzgojni, socialnovarstveni), a komentar izpostavlja bistveno razliko med DZ in ZZZDR. Slednji je namreč vseboval izrecno zakonsko določbo, ki se je nanašala na zavodsko skrbništvo, ki pa je v DZ ni več. Tako je bivši 184. člen ZZZDR, ki se je nanašal na zavodsko skrbništvo, izrecno določal, da osebi pod skrbništvom, ki je v varstvu in oskrbi v vzgojnem, socialnem, zdravstvenem ali drugem zavodu, postavi center za socialno delo skrbnika za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki jih ta zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti. Center za socialno delo je lahko z odločbo omejil skrbnikove pravice in odločil, da je posamezne skrbnikove naloge opravljal sam. Tako je bila podana jasna razmejitev med uradnim in zavodskim skrbništvom, česar pa ni več možno zaslediti v DZ. Slednji namreč zgolj govori o možnosti, da se lahko za skrbnika imenuje pravna oseba.12 Zastopano je stališče, da lahko center za socialno delo in sodišče v posameznem primeru sprejmeta odločitev, da se omejijo skrbnikove pravice in da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal sam center za socialno delo, pri čemer se komentar zavzema za omejitev skrbnikovih pravic, kadar gre za skrbnika, ki je fizična oseba, namen takšne določbe pa je primarno v varovanju varovančevih pravic in koristi, hkrati pa v konkretnem primeru tudi nuditi skrbniku določeno strokovno pomoč, ki jo lahko s prevzemom nalog zagotovi center za socialno delo.13

11. Iz zgoraj navedenega gre zaključiti, da določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi CSD in VDC.

12. A sklepa sodišča prve stopnje v tem delu kljub temu ni bilo mogoče potrditi in je pritožba v tem delu utemeljena iz naslednjih razlogov. Sodišče prve stopnje je v postopku, predvsem pa na narokih 15. 11. 2023 (list. št. 15) in 28. 11. 2023 (list. št. 27) z vsemi udeleženci odprto razpravljalo, kakšen režim skrbništva bi bil nasprotni udeleženki v največjo korist. Kljub temu, da je CSD prvotno podal predlog, da se ga določi za skrbnika, je v nadaljevanju podal predlog za deljeno skrbništvo med CSD in VDC. Sodišče prve stopnje pa je, namesto, da bi strankam odkrito predočilo, da za takšen predlog ne obstoji pravna podlaga, predlagatelju naložilo, da z vlogo predloži razmejitev skrbniških nalog med CSD in VDC ter da predloži soglasje VDC za imenovanje za skrbnika za določene naloge. To je predlagatelj tudi storil z dopisom z dne 6. 12. 2013 ter soglasjem VDC z dne 30. 11. 2023 (list. št. 29, 30). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje udeležence postopka zavedlo v smeri, da bo za skrbnika postavilo dve pravni osebi z delitvijo posameznih nalog med njima, z izpodbijanim sklepom pa je odločilo drugače. Ob neobstoječi pravni podlagi, kar vse je obrazloženo zgoraj, je upoštevalo prvotni predlog CSD in ga postavilo za skrbnika. Navedeno je v pritožbi sodišču prve stopnje izrecno očitano, smiselno pa predlagatelj zatrjuje tudi presenečenje nad takšno odločitvijo.

13. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba v obravnavanem primeru postavitve skrbnika nasprotni udeleženki upoštevati njene največje koristi. Navedeno v postopku ni bilo v celoti upoštevano, saj sodišče prve stopnje udeležencem ni dalo priložnosti, da bi se izrekli o možnosti postavitve skrbnika po drugem odstavku 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ na način, da bi bil nasprotni udeleženki za skrbnika postavljena pravna oseba VDC, CSD pa bi določene skrbniške naloge obdržal zase.

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati VDC, po predlagatelju ali pa neposredno, ali soglaša s prevzemom skrbništva, ter ga obvestiti, da je del skrbniških nalog pripravljen prevzeti tudi CSD, lahko tudi na način, kot sta se do sedaj že dogovorila in je razvidno iz predlagateljevega dopisa z dne 6. 12. 2023. Če bo VDC soglasje za prevzem skrbništva podal,14 potem bosta "dejansko postavljeni za skrbnika dve pravni osebi", a po obstoječi pravni podlagi. Če VDC soglasja za skrbništvo ne bo podal, bo šele tedaj sodišče prve stopnje imelo dejansko in pravno podlago, da nasprotni udeleženki postavi za skrbnika CSD, kateri se prevzemu skrbništva ne bo mogel upirati (prvi odstavek 244. člena DZ ter drugi, tretji in četrti odstavek 64. člena ZNP-1).

15. Ob zgoraj navedenem je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v IV. in V. točki razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navodila in pojasnila pritožbenega sodišča so podana zgoraj (360. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Po oceni pritožbenega sodišča zaradi delne razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje sodišču prve stopnje ne bodo v ničemer prizadete pravice strank. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve, je nasprotni udeleženki trenutno za skrbnika postavljen predlagatelj, to je CSD, prebiva pa v VDC, kjer ima, kot je bilo ugotovljeno v postopku, ustrezno in primerno oskrbo. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje bo nasprotni udeleženki zagotovljeno, da se bo ponovno presojalo, kakšen režim skrbništva ji je v največjo korist. Sodišče prve stopnje bo moralo, ob pravilni uporabi pravne podlage, ki jo do sedaj še ni uporabilo, dopolniti dokazni postopek s pozivom VDC za soglasje k skrbništvu, ter nato ponovno odločiti, zaradi česar se postopek ne bo nedopustno zavlekel. 1 Okrajno sodišče v Ljubljani. 2 Oziroma s pridržanjem izdaje sklepa do prejema mnenja CSD in soglasja VDC. 3 Uradni list RS, št. 12/24, s pričetkom veljavnosti 10. 2. 2024. 4 Pri tem se pritožbeno sodišče ne spušča v vprašanje skupnega skrbništva dveh ali večih fizičnih oseb z enakimi nalogami, kot se je že postavilo vprašanje v sodni praksi (VSC sklep Cp 184/2022) v primeru skrbništva staršev z enakimi nalogami in je bilo zavzeto stališče, da DZ skupnega skrbništva ne dopušča. 5 Vrhovno sodišče RS - Spletišče slovenske sodne prakse, Tax-Fin-Lex - sodna praksa. 6 Npr. sklepov sodišč prve stopnje. 7 Komentar družinskega zakonika, mag. Matej Čujovič in ostali, Uradni list 2019. 8 Dr. Barbara Novak, komentar k 240. členu, str. 781-782. 9 V Predlogih Družinskega zakonika za obravnavo v Državnem zboru RS EVA: 2005-2611- 0024, št. 00711-8/2007/15 z dne 17. 12. 2009, in EVA 2016- 2611-0062, številka 0070-18/2016/24 z dne 12. 12. 2016, ni obrazloženo, s kakšnim namenom je bil iz DZ izpuščen 184. člen prej veljavnega ZZZDR. 10 Dr. Barbara Novak, komentar k 242. členu, str. 783-784. 11 Družinski zakonik s komentarjem, izredna prof. dr. Suzana Kraljić, Poslovna založba MB, Založništvo, d. o. o., 2019. 12 Komentar k 242. členu in opomba 61, str. 912-913. 13 Komentar k drugem odstavku 244. člena, str. 949. 14 Po oceni pritožbenega sodišča zaenkrat ni videti razlogov, da soglasja ne bi podal, saj je nasprotna udeleženka v varstvu pri tem zavodu, ob zaslišanju pa je izpovedala, da se tam dobro počuti, da se je vključila v vsakodnevna opravila, pridobila si je prijatelje ter predvsem rada sodeluje v gospodinjstvu.