Jedro

Žena hipotekarnega dolžnika lahko veljavno sodeluje na javni dražbi in predmet dražbe tudi kupi, saj kupec skladno z določbo 187. člena ZIZ ne more biti (le) dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, kar pomeni, da navedena prepoved velja le za izrecno naštete osebe, ne pa za tretje osebe (npr. njihove zakonce).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Zastavni dolžnik in upnik A.G. sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se prodane nepremičnine parc. št. 4/1 k. o. X v lasti dolžnika in parc. št. 4/6 k. o. X v lasti hipotekarnega dolžnika, za kateri je bila na tretji javni dražbi dosežena kupnina v skupni višini 40.416,75 EUR domakneta najboljši ponudnici A. C., stanujoči ... in da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi izbrišejo pravice in bremena vknjiženi pri parc. št. 4/1 k. o. X ter v točki III sklenilo, da dolžnik sam nosi stroške vloge z dne 6. 6. 2014. 2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sklep o domiku nepravilen in nezakonit, prav tako je nezakonito izveden dražbeni narok z dne 21. 5. 2014, saj po prepričanju dolžnika A. C., ki je žena zastavnega dolžnika ne more biti kupka nepremičnin, ki so se prodajale na 3. javni dražbi oziroma vsaj ne v celoti. V točki 5. izpodbijanega sklepa o domiku sodišče zmotno zaključuje, da je A. C., žena hipotekarnega dolžnika, lahko sodelovala na tretji javni dražbi in kot najugodnejši ponudnik kupila nepremičnine, ki so se prodajale na javni dražbi, saj v skladu s 187. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne more biti kupec le dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Po prepričanju dolžnika je potrebno navedeno določbo uporabljati v povezavi z določbo drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. To pomeni, da so nepremičnine, ki jih je A. C. kupila v času trajanja zakonske zveze z zastavnim dolžnikom B. C., torej s sredstvi oziroma z delom v času trajanja njune zakonske zveze njuna skupna lastnina oziroma skupno premoženje zakoncev in gre za originaren način pridobitve lastninske pravice B. C. kot tudi A. C. To pomeni, da je na ta način, ker je žena zastavnega dolžnika kupila predmetne nepremičnine na dražbi, le-te pridobil oziroma kupil dolžnik oziroma sta jih kupila oziroma pridobila skupno, kot skupno premoženje, kar pomeni, da je tudi zastavni dolžnik v tem primeru kupec predmetnih nepremičnin na dražbi, kar v skladu z določbo 187. člena ZIZ ne more biti. Ta določba, ki določa, da ne more biti dolžnik kupec nepremičnin je potrebno smiselno enako uporabiti za zastavnega dolžnika nepremičnin, saj je namen določbe tako za dolžnika kot za zastavnega dolžnika enak. Na takšen način, da zakonec dolžnika oziroma zastavnega dolžnika kupuje nepremičnino, ki je predmet prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku, dolžnik oziroma zastavni dolžnik nedopustno obide kogentno določbo 187. člena ZIZ, ki prepoveduje nakup nepremičnin na javni dražbi, zato tudi v predmetnem postopku kupka kot žena zastavnega dolžnika ne bi smela sodelovati na javni dražbi kot ponudnica oziroma kupka nepremičnin in posledično sodišče ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa o domiku nepremičnine navedeni osebi, saj bo v primeru plačila kupnine tudi zastavni dolžnik postal lastnik oziroma skupni lastnik predmetnih nepremičnin kupljenih z delom v času trajanja zakonske skupnosti z A. C. 55. člen ZZZDR določa, da se pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot nujno skupno premoženje po nedoločenih deležih, zato tudi iz tega razloga sodišče ne bi smelo dovoliti prodaje nepremičnine A. C., ki kot žena zastavnega dolžnika ne bi smela biti vknjižena kot izključna lastnica predmetnih nepremičnin kupljenih na javni dražbi in zato ne bi smele biti predmetne nepremičnine domaknjene izključno A. C. Tudi izvršilno sodišče mora upoštevati določbe ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev, zlasti v primeru, če je na to opozorjeno, kar je bilo s strani dolžnika, kar izhaja iz njegove izjave in k njej priloženih listin. Naslovno sodišče samo ugotavlja, da je A. C. žena zastavnega dolžnika in da je kupovala predmetne nepremičnine v času obstoja zakonske zveze, vendar na javni dražbi in ob izdaji izpodbijanega sklepa o domiku ni upoštevalo določb ZZZDR od 51. do 61. člena, kjer so urejena premoženjska razmerja med zakonci. V primeru pridobitve nepremičnin na javni dražbi bo njen mož, to je zastavni dolžnik lahko zahteval ugotovitev obstoja skupnega premoženja na navedenih nepremičninah in določitev deleža na nepremičninah, ob upoštevanju zakonske domneve v višini 1/2 in to tako v času trajanja zakonske skupnosti, kot v primeru eventualne razveze, kar dokazuje, da je zastavni dolžnik pridobil oziroma kupil predmetne nepremičnine na javni dražbi kot skupni lastnik oziroma bo na njih pridobil delež po delitvi skupne lastnine, kar pa ne bi smel ob upoštevanju določbe 187. člena ZIZ, ki dolžniku oziroma zastavnemu dolžniku prepoveduje nakup njegovih nepremičnin na javni dražbi, kar je povsem logično in življenjsko, saj takšen nakup s strani dolžnika oziroma zastavnega dolžnika pomeni, da ima denarna sredstva za poplačilo dolga po sklepu o izvršbi vsaj v višini kupnine oziroma v konkretnem primeru najmanj v višini 1/2 kupnine oziroma izklicne cene prodanih nepremičnin, ob upoštevanju zakonske domneve, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka in bi lahko s temi denarnimi sredstvi oziroma kupnino poplačal del dolga, za preostali del dolga pa bi se opravila izvršba na nepremičnine dolžnika s prodajo in prenosom kupnine, kar bi bilo za upnike in dolžnika ugodneje, saj bi bili v večjem delu poplačani.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika zastavni dolžnik navaja, da je sodišče pravilno zaključilo, da ni ovir za sodelovanje A. C. na javni dražbi in posledično izdaje sklepa o domiku, kajti določila 187. člena ZIZ so popolnoma jasna, saj zakon jasno in nedvoumno določa, da kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji in zakon ne omenja popolnoma nikogar drugega, še zastavnega dolžnika ne, kaj šele njegove zakonske partnerke in ne gre v tej zvezi za popolnoma nikakršno izigravanje določil ZIZ, kajti če bi imel zakonodajalec namen izključevati družinske člane oziroma partnerje dolžnika, sploh še zastavnega dolžnika, ki ima v postopku drugačno vlogo kot neposredni dolžnik, bi zakon to izrecno določal in bi se v takšnem primeru ugovor dolžnika lahko upošteval. Popolnoma jasno je, da za sodelovanje A. C. na javni dražbi kot kupca ni popolnoma nikakršnih ovir in je odločitev v tej zadevi pravilna. Poleg tega dolžnik takšnega ugovora na javni dražbi niti ni podal in prodaji A. C. ni z ničemer nasprotoval, kljub temu, da je na dražbi bil prisoten, tako da so ugovori dolžnika prepozni in neupoštevni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Tudi upnik A. G. v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno zaključilo, da ni ovir za sodelovanje A. C. na javni dražbi in posledično izdaje sklepa o domiku, saj je določba 187. člena ZIZ popolnoma jasna. Če bi imel zakonodajalec namen izključevati družinske člane oziroma partnerje dolžnika bi to zakon izrecno določal. V predmetni zadevi niti ni govora o tem, da bi sploh šlo za kakršnokoli skupno premoženje niti ni jasno na kakšni podlagi dolžnik takšne zaključke sploh dela, medtem ko je po drugi strani jasno, da nakup nepremičnin na javni dražbi v nobenem primeru ne more predstavljati skupnega premoženja samo po sebi (torej premoženje pridobljeno z delom) niti izvršilni postopek takšnemu ugotavljanju ni namenjen, zato za predmetno zadevo ne morejo biti in niso relevantna neka hipotetična predvidevanja dolžnika, da bi lahko v primeru pridobitve nepremičnine na javni dražbi njen mož vedno zahteval ugotovitev obstoja skupnega premoženja. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da žena hipotekarnega dolžnika lahko veljavno sodeluje na javni dražbi in predmet dražbe tudi kupi, saj kupec skladno z določbo 187. člena ZIZ ne more biti (le) dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, kar pomeni, da navedena prepoved velja le za izrecno naštete osebe, ne pa za tretje osebe (npr. njihove zakonce), kot to uveljavlja dolžnik. Pritožbeno sodišče temu le še dodaja, da so določbe 187. člena ZIZ popolnoma jasne, saj zakon nedvoumno določa, da kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, pri čemer ne omenja nikogar drugega in če bi imel zakonodajalec namen izključevati družinske člane oziroma partnerje dolžnika, bi to tudi izrecno določal tako, kot npr. izrecno določa v drugih zakonskih določbah: npr. v določbi drugega odstavka 200.b člena, ko izrecno določa kdo so z upnikom (in ne z dolžnikom) povezane osebe, ki morajo podati izjavo po četrtem odstavku 189. člena ZIZ: sorodniki v krvnem sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, skrbnik in varovanec, posvojitelj in posvojenec, zakonca, osebi, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze, osebi ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti ter osebe v svaštvu do drugega kolena povezane osebe; dalje npr. v določbi 288. člena ZIZ, ki izrecno določa v katerih zadevah izvršitelj ne sem opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja (v zadevah iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in obveznosti zanj, za njegovega zakonca itd....), enako določa tudi ZPP, katerega določbe se na podlagi 15. člena ZIZ, uporabljajo tudi v izvršilnem postopku npr. v določbi o izločitvi v 70. členu ZPP o tem v katerih zadevah sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije in našteva razmerje do točno določenih in naštetih oseb, kar nedvomno pomeni, da v primeru, če bi imel zakonodajalec namen izključevati družinske člane oziroma partnerje dolžnika, bi to tudi izrecno določal, tako kot izrecno določa v primeroma navedenih zakonskih določbah ZIZ in ZPP.

8. Višje sodišče je, glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Kljub temu, da je sodišče pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da zastavni dolžnik in upnik sama krijeta stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč nista navedla nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi razvidno že iz spisa, zaradi česar nista pripomogla k odločanju o pritožbi.