Jedro

Po 2. odstavku 35. člena ZPP se obresti pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje razsodilo o drugem podrejenem tožbenem zahtevku tožeče stranke. Po tej sodbi mora toženec plačati tožnikoma 20,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.9.1990 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta vložili revizijo tožeča in tožena stranka. Tožeča stranka uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da obe sodbi spremeni tako, da v celoti ugodi drugemu podrejenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve ali sodišču druge stopnje. Tožena stranka pa pavšalno uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. člena ZPP ter predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi ugodi, prvostopno sodbo spremeni oz.

razveljavi obe sodbi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

Reviziji nista dovoljeni.

Po 2. odstavku 382. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Predmet presoje na revizijski stopnji sta odločitvi druge in prve stopnje o drugem podrejenem tožbenem zahtevku, tj. na plačilo 180,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Drugi podrejeni tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila na naroku dne 27.9.1990. Tega dne je po navedenem določilu ZPP veljala mejna vrednost 8.000,00 SIT (Uradni list SFRJ, št. 20/90). Navedeni tožbeni zahtevek ne dosega navedenega zneska. Še toliko manj to velja za izpodbijani del drugostopne sodbe.

Res je sicer, da je tožeča stranka zahtevala zamudne obresti od navedenega zneska od 15.11.1986 dalje do plačila. Vendar pa se po 2. odstavku 35. člena ZPP obresti pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Drugi podrejeni zahtevek ima tudi drugačno dejansko in pravno podlago kot glavni zahtevek. Zato zanj veljajo enaka pravila za presojo dovoljenosti revizije, kot za samostojno tožbo.

Ker torej vrednost izpodbijanega dela drugostopne sodbe (za toženo stranko 20,00 SIT, za tožečo stranko 160,00 SIT) za dovoljenost revizije ne zadošča, je moralo revizijsko sodišče reviziji na podlagi 392. člena ZPP kot nedovoljeni zavreči.