Jedro

Iz določbe 2. odstavka 31. člena ZDSS-1 izhaja, da je v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja revizija vselej dovoljena. Predmet takšnega spora so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje in s plačilom katerih se vzpostavi stanje, kot če nebi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Enako pa je tudi v primeru, kadar sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi in določi denarno povračilo v skladu s 118. členom ZDR-1. Denarno povračilo zaradi sodne razveze je pravica, ki je neločljivo povezana s prenehanjem delovnega razmerja, zato je tudi glede te pravice, ki izvira iz spora o prenehanju delovnega razmerja in se uveljavlja v isti tožbi, revizija vedno dovoljena. Ker je tožnica zahtevek za plačilo denarnega povračila uveljavljala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je sodišče o zahtevku tožnice pravnomočno odločilo z isto sodbo, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo revizijo tožnice z dne 20. 10. 2015.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 65,88 EUR v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se revizija tožeče stranke zoper 1. točko sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 62/2005 z dne 12. 8. 2015, vložena dne 20. 10. 2015, kot nedovoljena zavrže. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice delno ugodilo in ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter tožnici priznalo delovno razmerje za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, razliko v plači, regres za letni dopust, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, dodatno pokojninsko zavarovanje in tožnici prisodilo denarno povračilo po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) v višini 17.516,00 EUR. Na pritožbo tožene stranke je Višje delovno in socialno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 17.516,00 EUR kot denarno povračilo znižalo na znesek 7.006,40 EUR.

2. Tožnica je dne 20. 10. 2015 vložila revizijo zoper I. točko izreka sodbe VDSS opr. št. Pdp 62/2015 z dne 12. 8. 2015 glede višine prisojenega denarnega povračila (7.006,40 EUR). Sodišče prve stopnje je revizijo zavrglo kot nedovoljeno, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR.

3. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje odpravi oziroma razveljavi, revizijo dopusti in jo posreduje v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je delovni spor, v katerem je tožnica vložila revizijo razdelilo po posameznih zahtevkih. Dejstvo je, da je ustrezno denarno povračilo po 118. členu ZDR povezano s sporom zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz določbe 2. odstavka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) izhaja, da je v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja revizija vselej dovoljena. Predmet takšnega spora so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje in s plačilom katerih se vzpostavi stanje, kot če nebi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Gre za terjatve v povezavi s pravicami iz delovnega razmerja na različnih podlagah, običajno gre za plačilo nadomestil plače, regresov za letni dopust, jubilejnih nagrad in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki ne predstavljajo le povračila materialnih stroškov. Enako pa je tudi v primeru, kadar sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi in določi denarno povračilo v skladu s 118. členom ZDR-1. Denarno povračilo zaradi sodne razveze je pravica, ki je neločljivo povezana s prenehanjem delovnega razmerja, zato je tudi glede te pravice, ki izvira iz spora o prenehanju delovnega razmerja in se uveljavlja v isti tožbi, revizija vedno dovoljena (tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče s sklepom VIII Dor 50/2013 z dne 8. 7. 2013 in sklepom VIII Dor 73/2013 z dne 24. 10. 2013).

6. Ker je tožnica zahtevek za plačilo denarnega povračila uveljavljala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je sodišče o zahtevku tožnice pravnomočno odločilo z isto sodbo, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato je sodišče prve stopnje nepravilno revizijo tožnice z dne 20. 10. 2015 zavrglo.

7. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, ki jih je sodišče odmerilo po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) in sicer nagrado za postopek 50,00 EUR po tar. št. 3220 in 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, skupaj 65,88 EUR.