Jedro

Zemljiškoknjižni predlog mora ob upoštevanju določbe 5. točke 1. odstavka 140. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1, Uradni list RS št. 58/2003) obsegati določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi ter vrste in vsebino vpisa, ki se s predlogom zahteva.

Ugotovitev o tem, ali zemljiškoknjižni predlog vsebuje vse, kar mora vsebovati po 140. členu ZZK-1, je stvar predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga. Če sodišče ob tem ugotovi, da niso izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, navedene v 1. odstavku 146. člena ZZK-1, med njimi tudi, da predlog ne vsebuje določnega zahtevka za vpis in drugih sestavin, ki jih mora obsegati, mora sodišče po določbi 2. odstavka 146. člena ZZK-1 predlagatelja s sklepom pozvati, da pomanjkljivost odpravi v roku, ki ga določi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa pri nepremičninah parc. št. 399/3, 399/12 in 399/13, vpisanih pri vl. št. 438 k.o. B..

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zemljiškoknjižni predlog z dne 24.8.2004 za izbris zaznambe spora pri vl. št. 438, na nepremičninah parc. št. 399/3, 399/12 in 399/13 k.o. B. po predlogu S. banke d.d. v likvidaciji, ker je ocenilo, da je nepopolen. Proti navedeni odločitvi se pritožuje predlagatelj zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi pojasnjuje, da je predlagatelj predlagal izbris zaznambe spora, saj je bila s sklepom opr. št. In 28/99 z dne 8.4.2004 izvršba ustavljena. K predlogu je priložil vse potrebne listine in predlog oblikoval na predpisanem obrazcu. Po pozivu sodišča za dopolnitev predloga je predlagatelj svoj predlog dopolnil in jasno navedel, da predlaga vpis izbrisa zaznambe spora, ki se vodi pod Dn. št. 691/99 - In 28/99 pri nepremičnini, vpisani v vl. št. 438 k.o. B. Ugotovitev prvostopnega sodišča, da predlagatelj še vedno zahteva izbris zaznambe spora, ki pri predmetnih nepremičninah ni vpisan, je po mnenju pritožnika napačna. Iz vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. 438 k.o. B. namreč jasno izhaja, da je zaznamba spora še vedno vpisana na vseh parcelah. Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani izbris zaznambe spora. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik je s predlogom zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v S. predlagal izbris zaznambe spora, ki naj bi se vodila pod opr. št. In 28/99, vpisane pod Dn. št. 691/99 z dne 6.12.1999 pri nepremičninah vl. št. 438 k.o. B. Zemljiškoknjižni predlog mora ob upoštevanju določbe 5. točke 1. odstavka 140. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1, Uradni list RS št. 58/2003) obsegati določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi ter vrste in vsebino vpisa, ki se s predlogom zahteva. Ugotovitev o tem, ali zemljiškoknjižni predlog vsebuje vse, kar mora vsebovati po 140. členu ZZK-1, je stvar predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga. Če sodišče ob tem ugotovi, da niso izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, navedene v 1. odstavku 146. člena ZZK-1, med njimi tudi, da predlog ne vsebuje določnega zahtevka za vpis in drugih sestavin, ki jih mora obsegati, mora sodišče po določbi 2. odstavka 146. člena ZZK-1 predlagatelja s sklepom pozvati, da pomanjkljivost odpravi v roku, ki ga določi. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da pod Dn. št. 691/99 ni bila vpisana zaznamba spora, pač pa zaznamba izvršbe pri Š. J. lastni 1/2 nepremičnin vl. št. 438 k.o. B.. Gre za dva različna vpisa, ki imata različne pravne posledice, saj se zaznamba spora dovoli na podlagi 79. člena ZZK-1, zaznamba izvršbe pa na podlagi 86. člena ZZK-1. ZZK-1 določa tudi način izbrisa zaznambe spora oziroma zaznambe izvršbe. Ker je torej predlagatelj predlagal izbris zaznambe spora, ki ni bila vpisana in ne izbrisa vpisane zaznambe izvršbe, kar je predlagatelj očitno želel, njegov zahtevek za vpis ni bil pravilno in določno opredeljen, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlagatelja v skladu s citirano določbo 2. odstavka 146. člena ZZK-1 pozvalo na dopolnitev predloga. Ker je predlagatelj ponovno vložil praktično enak predlog, je izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča pravilna, saj temelji na določilu 3. odstavka 146. člena ZZK-1, ki pravi, da če predlagatelj v roku ne popravi oziroma dopolni zemljiškoknjižnega predloga, zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže. Glede na povedano, pa so očitki predlagatelja v pritožbi, da sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da zaznamba spora ni vpisana, saj zemljiškoknjižni izpisek dokazuje nasprotno, neutemeljeni. Kot je bilo že navedeno, bi moral predlagatelj predlagati izbris zaznambe izvršbe in ne zaznambe spora, ki pri nepremičninah vl. št. 438 k.o. B. dejansko ni bila nikoli vpisana. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa. Odločitev temelji na določilu 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.