Jedro

Samo z zatrjevanjem nelikvidnosti in blokad transakcijskih računov, brez pravočasnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožena stranka s predlogom za odlog plačila sodne takse ne more biti uspešna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper izpodbijani sklep je brez navedbe pritožbenih razlogov tožena stranka vložila pritožbo .

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), lahko sodišče pravni osebi odloži plačilo takse, če nima sredstev za njeno plačilo in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o odlogu plačila takse mora sodišče upoštevati tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za odlog plačila sodne takse zavrnilo iz razloga, ker iz bilance stanja na dan 31. 12. 2014 izhaja, da tožena stranka posluje z dobičkom, da ima zaloge in kratkoročne terjatve, pri čemer tožena stranka ni pojasnila, zakaj teh sredstev ni unovčila oziroma zakaj jih ni mogla unovčiti za plačilo dolžne sodne takse.

6. V pritožbi je tožena stranka ponovno navedla, da so podani vsi pogoji za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Slednje ne drži. Predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek je neutemeljen že zato, ker je nesklepčen. Tako za oprostitev, kot tudi za odlog ali obročno plačilo takse, mora skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 stranka v predlogu izkazati, da sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

7. Višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka trditev in dokazov v zvezi z dejstvom, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo njeno dejavnost, ni podala. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje predlog za odlog plačila sodne takse (primerjaj 7. in 212. člen ZPP), zato v tej zadevi ni izpolnjeno. Tožena stranka namreč ni navedla minimuma tistih dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje njen predlog. Predlog za odlog plačila sodne takse je namreč utemeljevala zgolj na dejstvu, da ima blokiran transakcijski račun. Z blokado transakcijskega računa sicer izkazuje trenutne likvidnostne težave, vendar je po petem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pri odločanju o odlogu plačila sodne takse dolžno upoštevati poleg likvidnostnega, tudi finančno in premoženjsko stanje predlagatelja, ki ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo in ugotovilo, da je tožena stranka v letu 2014 ustvarila dobiček v višini 5.281,00 EUR, ter da izkazuje 144.893,00 EUR kratkoročnih sredstev, od tega 26.830,00 EUR zalog in 111.504,00 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev, pri čemer ni navedla, da teh sredstev ni mogoče unovčiti. Samo z zatrjevanjem nelikvidnosti in blokad transakcijskih računov, brez pravočasnih navedb o nezmožnosti vnovčitve njenega premoženja oziroma o tem kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožena stranka s predlogom za odlog plačila sodne takse ne more biti uspešna (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ob upoštevanju višine taksne obveznosti za pritožbeni postopek (225,00 EUR), zato tudi po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka ni dokazala, da ne razpolaga z zadostnim obsegom premoženja ? sredstev, s katerim lahko izpolni taksno obveznost brez ogrožanja svoje dejavnosti.

8. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).