Jedro

Kljub temu, da je bilo pravno stališče Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja napačno, tožnik zoper odločbo agencije ni vložil tožbe v upravnem sporu. Ker so sodbe individualni pravni akti, ki učinkujejo med strankami spora, se tožnik ne more uspešno sklicevati na pravno stališče, ki je bilo zavzeto v drugih zadevah, saj je postala odločba agencije v njegovem primeru pravnomočna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila tožnikov zahtevek za plačilo za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov SKOP za leto 2008 in sicer za ukrep reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. V obrazložitvi odločbe Agencija navaja, da je tožnik v okviru zbirne vloge za leto 2008 uveljavljal tudi zahtevke SKOP – PAS. V skladu s 5. členom Uredbe SKOP pa stranke v letih 2007-2010 ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje ukrepov SKOP, zato je zavrnila tožnikov zahtevek.

Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo z št. 33101-1607/2009/4 z dne 13. 8. 2010, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe navaja, da pravno podlago za odločitev v zadevi predstavlja Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 (Ur. list RS, št. 19/2007, 124/2007, 21/2008, v nadaljevanju Uredba SKOP). V skladu s 5. členom Uredbe SKOP lahko upravičenci, ki so se letih 2004, 2005 in 2006 vključili v petletno izvajanje ukrepov SKOP, pridobijo plačila za te ukrepe. V takšnem primeru morajo upravičenci v letih 2007 - 2010 do izteka petletnih obveznosti nadaljevati z izvajanjem istih ukrepov na istih lokacijah in v enakem obsegu. Skladno s tretjim odstavkom istega člena pa upravičenci v letih 2007 - 2010 ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje ukrepov SKOP. Tožena stranka je na podlagi spisov, ki se nanašajo na subvencijska leta v obdobju od 2004 - 2008 ugotovila, da je tožnik že v letu 2004 stopil v izvajanje ukrepa SKOP-PAS. V letu 2004 je za navedeni ukrep dobil plačilo, prav tako za leto 2005, ko je bila podpora znižana za 20 % zaradi ugotovljene kršitve pogojev v zvezi z izobraževanjem. Leta 2006 je tožnik prav tako uveljavljal plačila, vendar je bil z odločbo št. 321-22-45672-2006-25 z dne 6. 12. 2006 izključen iz izvajanja ukrepa SKOP-PAS, ker je bila kršitev, ki se je nanašala na navedeni ukrep, ugotovljena že v predhodnem letu 2005. To pomeni, da je bila z navedeno odločbo prekinjena obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepa SKOP-PAS. Tožnik je zoper odločbo vložil pritožbo, ki pa je bila dne 6. 9. 2007 zavrnjena, zoper to odločbo pa ni vložil tožbe v upravnem sporu, kar pomeni, da je odločba o izločitvi postala pravnomočna, z njo pa tudi vse pravne posledice zaradi prekinitve nadaljnjega izvajanja ukrepa SKOP-PAS. Ker je odločba o prekinitvi obveznosti izvajanja ukrepa SKOP-PAS z dne 6. 12. 2006 že pravnomočna, tožnik v tem postopku ne more izpodbijati pravilnosti in zakonitosti navedene odločbe. Zaradi prekinitve izvajanja ukrepa SKOP-PAS je bil tožnik tudi dolžan vrniti prejeta sredstva, o čemer je bilo odločeno z odločbo z dne 26. 8. 2008. Navedena odločba je tudi že pravnomočna. Vloga, ki jo je tožnik vložil v letu 2008, se zato šteje kot nova vloga za izvajanje petletna obveznost, ki pa je v letu 2008 ni mogoče več prevzeti, zato je odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi zahtevka za plačilo utemeljena.

Tožnik v tožbi navaja, da sporno odločbo Agencije izpodbija zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile na Agenciji, še sedaj trpi škodo, ker je bila njegova pritožba neutemeljeno zavrnjena. Zoper odločbo za neposredna plačila za leto 2006 je vložil pritožbo, ker je svoje obveznosti glede izobraževanja opravil pravočasno in bi zato moral biti upravičen do pridobitve teh sredstev. V letu 2006 je opravil izobraževanje v skupnem obsegu 8,5 ur in sicer v času od 21. 12. 2006 do 22. 12. 2006. Tako je glede na leto vstopa v program SKOP izpolnil vse zahtevke iz 13. člena Uredbe PRP. Napako Agencije je potrdil v svojem mnenju tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v katerem je med drugim navedeno, da je Agencija arbitrarno skrajšala rok za izobraževanje z 31. 12. 2006 na 31. 8. 2006. Zaradi navedene nepravilne uporabe materialnega prava je prišlo do napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično neutemeljene uporabe določb o kršitvah in sankcijah. Nedopustno je, da ga je ministrstvo napotilo na sodišče, s tem pa je podaljšalo postopek in mu naložilo nepotrebne stroške. Ves čas postopkov ne prejema nobenih sredstev, do katerih bi bil sicer upravičen, ker ima v hlevu pet ljutomerskih kasaških konjev, za katere bi moral dobiti finančna sredstva iz programa SKOP. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter se mu s tem omogoči nadaljnje črpanje sredstev iz navedenega ukrepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so tožbene navedbe brezpredmetne, saj se nanašajo na upravno zadevo za leto 2006, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Tožnik je bil namreč z odločbo za leto 2006 pravnomočno izključen iz izvajanja ukrepov SKO-PAS. V tem postopku pa ne more izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja, ki se nanaša na leto 2006, ker je bil navedeni postopek že pravnomočno zaključen. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

V zvezi z odgovorom tožene stranke tožnik v vlogi z dne 27. 12. 2010 vztraja, da vseskozi izpolnjuje svojo petletno obveznost in s tem upravičenost do vlaganja zahtevkov. Opravil je tudi predpisan obseg izobraževanja ter ni bil izključen iz izvajanja ukrepov SKOP, ker za to ni bilo nobene podlage. Sam izvajanje petletne zaveze ni prekinil, s sprožitvijo upravnega spora pa je želel zavarovati svoje interese.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev v izpodbijani odločbi pravilna, sodišče pa se tudi strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka v svoji odločbi, zato se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče dodaja: V skladu z določbo 5. člena Uredbe SKOP so do plačil za izvajanje ukrepov SKOP upravičeni vlagatelji, ki so se v letih 2004, 2005 in 2006 vključili v petletno izvajanje ukrepov SKOP in sicer do izteka prevzete petletne obveznosti. To pomeni, da so morali upravičenci ves čas trajanja prevzete petletne obveznosti izpolnjevati pogoje, ki so jih prevzeli z vključitvijo izvajanja ukrepov SKOP. V obravnavanem primeru ni sporno, da se je tožnik v letu 2004 vključil v izvajanje ukrepa SKOP-PAS ter da je tudi prejel plačila za leto 2004 in 2005. Nadalje je iz spisa razvidno, da je bil tožnik v letu 2006 na podlagi odločbe Agencije št. 321-22-45672-2006-25 z dne 6. 12. 2006 izključen iz nadaljnjega izvajanja sprejetega ukrepa, ker je bilo ugotovljeno, da je kršil prevzete obveznosti. Kršitev se je nanašala na obveznost izobraževanja. Zoper navedeno odločbo je tožnik sicer vložil pritožbo, ki pa jo je tožena stranka z odločbo z dne 6. 9. 2007 zavrnila. Ker pa zoper odločbo drugostopnega organa ni vložil tožbe v upravnem sporu, je odločba Agencije z dne 6. 12. 2006 o ugotovljenih kršitvah in izključitvi iz nadaljnjega izvajanja ukrepov SKOP-PAS, postala pravnomočna. To pa je imelo za posledico, da je moral tožnik vrniti že prejeta sredstva ter da ni več upravičen do nadaljnjih sredstev v zvezi z ukrepom SKOP-PAS, na kar se v bistvu nanaša ta spor.

Tožnikov ugovor, da ni bil izključen iz izvajanja ukrepa SKOP-PAS je torej v nasprotju s podatki spisa, zato ga sodišče zavrača kot neutemeljenega. V tem postopku pa so tudi neupoštevni tožbeni ugovori, da je tožnik pravočasno opravil celotno obveznost izobraževanje in sicer do 31. 12. 2006, saj navedena okoliščina v tem upravnem sporu ni pravno relevantna. Sodišče ugotavlja, da je sicer v zadevah, ki jih je obravnavalo v upravnih sporih v zvezi z odločitvami Agencije, ki so se nanašale na vprašanje izobraževanja, ugotovilo, da je bilo pravno stališče Agencije napačno, vendar tožnik sam zoper odločbo Agencije z dne 6. 12. 2006 ni vložil tožbe v upravnem sporu. Ker so sodbe individualni pravni akti, ki učinkujejo med strankami spora, se tožnik ne more uspešno sklicevati na pravno stališče, ki je bilo zavzeto v drugih zadevah, saj je postala odločba Agencije v njegovem primeru pravnomočna. Sodišče zato ne more upoštevati njegovih tožbenih ugovorov, da je bil neutemeljeno izključen iz izvajanja ukrepov SKOP-PAS. Ker Uredba SKOP v 5. členu izrecno izključuje možnost vključevanja v izvajanje ukrepov SKOP v letih 2007 - 2010, je tudi po presoji sodišča Agencija utemeljeno zavrnila njegov zahtevek za plačilo subvencij za leto 2008. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.