Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba Kp 1203/93

ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1203.93 Kazenski oddelek

rop kazen pogojna obsodba omilitev kazni
Višje sodišče v Ljubljani
16. november 1993
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Obtožencu je bila izrečena pogojna obsodba, v tej pa določena omiljena kazen osmih mesecev zapora. Na pritožbo javnega tožilca je sodišče druge stopnje izreklo obtožencu neomiljeno kazen enega leta zapora, ker ni našlo razlogov za pogojno obsodbo glede na okoliščine storjenega dejanja, ko je izrabil oškodovančevo hudo vinjenost in vzel ves denar, ki ga je imel pri sebi, z vidnim poškodovanjem po obrazu, zaradi velike tatvine in odvzema motornega vozila je bil že dvakrat obsojen in priznanje ni štelo v tolikšni meri, kot sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtožencu po I. odst. 168. čl. KZ RS izreče kazen 1 (enega) leta zapora.

Obtoženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 10.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženec spoznan za krivega dejanja ropa po I. odst. 168. čl. KZ RS. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena omiljena kazen 8 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. V takšno kazen mu je bil vštet pripor od 24.6.1990 do 9.7.1990, oškodovancu pa je dolžan plačati zakonite zamudne obresti od zneska 1.700,00 SIT.

Sodbo izpodbija javni tožilec zaradi izrečene pogojne obsodbe, predlaga pa kazen zapora.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim mnenjem, da v, obravnavanem primeru ni pogojev za pogojno obsodbo. Tako pogojno obsodbo kot omiljeno kaznovanje sodba dokaj skopo razlaga. Upošteva kot obteževalno okoliščino obtoženčevo predkaznovanost (v letu 1983 mu je bila za kaznivo dejanje velike tatvine izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo 3 mesecev zapora, leta 1985 pa kazen 4 mesecev zapora za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila), kot olajševalno okoliščino pa je štelo obtoženčevo priznanje. Ti dve okoliščini pa sta edini, ki jih navaja pri pojasnjevanju, zakaj se je odločilo za pogojno obsodbo in omiljeno kaznovanje. Pravilno pa pritožba poudarja, da je sodišče premalo upoštevalo oz. sploh prezrlo okoliščine, v katerih je obtoženec znanca oropal, pa tudi sama vrednost 1.700,00 takratnih dinarjev v času storitve dejanja 23.6.1990 po eni strani niti ni bila majhna, po drugi strani pa je pomenila ves oškodovančev denar. Obtoženec, ki je z oškodovancem navedenega dne prišel slučajno v stik pri skupnem znancu A.L., je zaznal, kar tudi sam priznava, da je oškodovanec že hudo vinjen, tako da je priča Lisec obtožencu predlagal, naj pelje oškodovanca domov, ker je pijan, ta pa ga je odpeljal na neko prireditev, kamor pa nista prišla. Oškodovanec se samega dogodka zaradi pijanosti sploh ne spomni, je pa bil po glavi poškodovan, pa tudi v obtoženčevem avtu so bili najdeni krvni sledovi, kar kaže na okoliščino, da se ga je intenzivno fizično lotil, ko se sicer oškodovanec ne spomni, kako in na kakšen način naj bi se mu upiral. Obtoženčevo priznanje pa tudi ni tako konstruktivno, kot to šteje sodišče prve stopnje, saj je priča A.L. jasno povedal, da pride v poštev kot storilec prav obtoženec. Ta je sicer dejanje priznal, vendar pa je pretežni del denarja in sicer 1.500,00 dinarjev zvil v škatlo in skril za špirovce v svoji hiši. Da je dejanje priznal, očitno ni pripisati njegovemu kesanju, ampak ugotovitvi, da ga ne more zanikati. Ob takšnem upoštevanju okoliščin, ki vsekakor vplivajo na izbiro kazenske sankcije, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da ni pogojev za pogojno obsodbo, pa tudi ne razlogov za omiljeno kaznovanje. Ni zazreti nobenih posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi kazale na to, da se da tudi z omiljeno kaznijo doseči namena kaznovanja, kar je pogoj za uporabo določb o omilitvi kazni. Pritožbi javnega tožilca je sodišče druge stopnje iz navedenih razlogov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo kazen enega leta zapora, ki je najnižja kazen, ki jo je moč izreči brez uporabe omilitvenih določb za takšno kaznivo dejanje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka, ki jih je obtoženec dolžan plačati, temelji na določbah 95. čl., I. odst. 98. čl. in na 101. čl. ZKP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia