Jedro

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega smiselna uporaba prihaja v poštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. ZIZ), izhaja iz načela proste presoje dokazov (8. čl. ZPP). To pomeni, da ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je določeno dejstvo mogoče dokazovati le na določen način oz. le z določenimi dokaznimi sredstvi (npr. plačilo le z listinami).

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi z dne 2.10.2006 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v K. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ter uveljavljal povrnitev stroškov postopka. Trdi, da je odločitev sodišča o ugovoru napačna, saj ni dolžnik v njem navedel nobenih konkretnih pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj upnikove terjatve, niti ni za to predlagal nobenega relevantnega dokaza. Dolžnik zgolj navaja, da listina ni verodostojna listina, kar je nepomembno, saj ZIZ določa, katere listine so verodostojne listine. Nadalje navaja, da je poravnal vse svoje obveznosti, za kar pa ne predloži nobenega dokaza, razen zaslišanja. Listina, na katero se sklicuje pa ni priložena. Dolžnik bi moral predložiti dokazila, da je kaj dejansko plačal (listino o zatrjevanem plačilu) in svoje obveznosti ne more nadomestiti tako, da predlaga kake druge dokaze, npr. zaslišanje stranke ali priče. Pritožba upnika ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ugovor, ki ga v takšnem primeru vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi je obrazložen, če v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru zatrjevati pravno pomembna dejstva. To pa so, skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999, tista, ki imajo lahko za posledico v sledeči pravdi zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. V predmetni zadevi je dolžnik zoper sklep o izvršbi z dne 2.10.2006, s katerim mu je bilo med drugim naloženo plačilo zneska 6.769,68 EUR s pp, ugovarjal, da je upniku predal avto, ki je bil predmet leasinga, do njegove predaje pa je poravnal vse svoje obveznosti; da ima poravnane vse obveznosti do upnika pa mu je ob predaji avtomobila zatrdil tudi g. M.Š., zaposlen pri upniku, ki je bil tudi navzoč pri predaji avtomobila. V dokaz teh svojih trditev je (med drugim) predlagal lastno zaslišanje in zaslišanje M.Š.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega smiselna uporaba prihaja v poštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. ZIZ), izhaja iz načela proste presoje dokazov (8. čl. ZPP). To pomeni, da ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je določeno dejstvo mogoče dokazovati le na določen način oz. le z določenimi dokaznimi sredstvi (npr. plačilo le z listinami). Kot zgoraj navedeno, je v obravnavanem primeru dolžnik v dokaz svoje trditve o tem, da je do predaje avtomobila poravnal vse svoje obveznosti do upnika, predlagal lastno zaslišanje in zaslišanje imenovane priče. Takšen dokaz pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča zadoščal za zaključek o tem, da je ugovor obrazložen. Stvar pravdnega postopka, v katerega se je z izdajo izpodbijanega sklepa prevesila obravnavana izvršilna zadeva pa je, ali bo na podlagi takšnih dokazov (pravdno) sodišče lahko zaključilo, da je dolžnik tudi dejansko uspel dokazati zatrjevano dejstvo, da je upniku poravnal vse svoje obveznosti, torej tudi predmetno terjatev.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.