30. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Erika Kralja, Maribor, na seji 30. maja 2008

sklenilo:

1.Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 278. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 139/04, 25/05 – ur. p. b., 109/05, 21/06 – ur. p. b. in 58/06 – popr.) se ustavi.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 122. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08) ter za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2006 (Uradni list RS, št. 10/07), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik kot davčni zavezanec, ki ustvarja dohodke z opravljanjem odvetniške dejavnosti, izpodbija prvi in drugi odstavek 122. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-1). Navaja, da izpodbijana ureditev onemogoča upoštevanje splošne, osebne in posebne davčne olajšave iz 105. člena, prvega in drugega odstavka 106. člena in 108. člena ZDoh-1 pri določanju akontacije in predhodne akontacije dohodnine od dohodkov iz naslova opravljanja dejavnosti. Ker se navedene olajšave v zvezi z dohodki iz naslova opravljanja dejavnosti priznajo le na letni ravni, meni, da izpodbijana ureditev rezidente, kot je pobudnik, v neskladju s 14. členom Ustave neenako obravnava nasproti tistim rezidentom, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja, za katere lahko uveljavljajo obravnavane olajšave pri plačevanju akontacije dohodnine tudi med letom. Nadalje navaja, da sta mu bili po odločbah o odmeri dohodnine za leto 2005 in 2006 priznani tako splošna kot tudi posebna davčna olajšava za vzdrževana družinska člana ter vrnjena razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine. Ker pa naj za takšen začasen prehod premoženja posameznika na državo ne bi bilo razumnega razloga, izpodbijani ureditvi očita tudi neskladje z 2., s 33. in 74. členom Ustave. Ob tem navaja, da je zaradi izgube koristi, ki bi jo lahko dosegel, če bi prosto razpolagal s svojim premoženjem, zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo. V dopolnitvi pobude, ki jo je Ustavno sodišče prejelo dne 4. 1. 2008, je pobudnik pobudo razširil še na Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, za leto 2006. Temu očita, da ne omogoča upoštevanja splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz naslova opravljanja dejavnosti v letu 2006. To naj bi bilo v neskladju z drugim odstavkom 128. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl. – v nadaljevanju ZDoh-2). Posledica zatrjevane neskladnosti naj bi bila tudi v tem, da pobudnik v letu 2007 plačuje previsoko akontacijo dohodnine, ker je ta vezana na obračun dohodnine za leto 2006.

2.Pobudnik je v pobudi izpodbijal tudi peti odstavek 278. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-1). Ker pa je v dopolnitvi pobude, ki jo je Ustavno sodišče prejelo dne 4. 1. 2008, Ustavnemu sodišču sporočil, da pobudo glede 278. člena ZDavP-1 umika, je Ustavno sodišče v tem delu postopek ustavilo (1. točka izreka).

3.Izpodbijana ureditev po ZDoh-1 je med postopkom pred Ustavnim sodiščem z uveljavitvijo Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 – ZDoh-2) prenehala veljati. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je z uveljavitvijo Pravilnika o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Uradni list RS, št. 68/2007) prenehal veljati tudi izpodbijani Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, za leto 2006. Na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče presoja tudi predpise, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).

4.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti predpisa, ki je prenehal veljati po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Tudi v teh primerih je predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na kateri temelji morebitna odločitev o njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred sodišči. Navedeno stališče pobudniku ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči, če ne bo pobudnik svojih pravic uspešno zavaroval že v teh postopkih.

5.Pritožnik ne izkaže, da bi zoper morebitno odmero davčnih obveznosti v Sloveniji, za katero trdi, da je ustavno sporna, pred vložitvijo pobude izčrpal pravna sredstva. Zgolj s sklicevanjem pobudnika na udeležbo v sodnem postopku, v katerem naj bi s tožbo zoper Republiko Slovenijo želel doseči odpravo zatrjevanih negativnih finančnih posledic, ki naj bi jih povzročila uporaba izpodbijane ureditve v upravnem (davčnem) postopku, ni izpolnjena procesna predpostavka za oceno ustavnosti predpisov, ki jih izpodbija. Zato je Ustavno sodišče iz razlogov, navedenih v sklepu št. U-I-174/05, pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik